Moje poletje: Podaljšan vikend v Kranjski gori

Med poletnimi počitnicami smo se z družino odpravili v Kranjsko goro. Tega izleta sem se veselila že dolgo. Tam smo preživeli tri zanimive dni. Kranjska gora leži v Sloveniji, blizu Italije in Avstrije. V tem prečudovitem kraju je mogoče početi veliko različnih aktivnosti. Ena izmed njih je kolesarstvo. Kolesa si lahko sposodiš skoraj na vsakem koraku, kolesarska steza pa je urejena. Poleg tega pa je Kranjska gora prizorišče pomembnih mednarodnih smučarskih tekmovanj v alpskem smučanju na Vitrancu in smučarskih skokov v Planici.

Tri države v manj kot minuti

Naše potovanje smo začeli zgodaj zjutraj, ko smo se izpred hiše z avtom odpeljali proti Kranjski gori. Za prvi dan smo se odločili, da bomo obiskali kraj, kjer se stikajo tri države, Slovenija, Italija in Avstrija. Z avtom smo se pripeljali do Rateč, od koder smo štartali na Peč (tromeja). Pot je bila dolga, vendar zanimiva. Hodili smo po različnih poteh. Med potjo smo srečali različne živali, kot so kokoši, mačke in krave. Kmalu smo se povzpeli na vrh, ki meri 1508 metrov. Razgled je bil naravnost prečudovit. Pogled je segal daleč v Avstrijo, Italijo in pa seveda Slovenijo. Po dvajsetminutnem počitku smo se odpravili nazaj v dolino. Na poti nazaj smo srečali črno veverico z belim trebuščkom. Bila je naravnost prikupna, žal je prehitro zbežala, da bi jo lahko fotografirali.

Spust v dolino

Po vrnitvi s Peči sva z bratcem doživela pravo avanturo. Starša sta naju peljala v dolino pod Poncami, v našo sneženo kraljico – Planico, kjer sva se lahko spustila po najbolj strmem ziplinu na svetu. V centru smo se prijavili in prijazni ljudje so nama razložili pravila in nama priskrbeli potrebno opremo. S sedežnico sva se odpeljala proti vrhu skakalnice. Prispela sva na vrh, in po pravici povedano, me ni bilo čisto nič strah. Bila sem na vrsti, da se spustim. Odrinila sem se in uživala v prelepem razgledu in hitri vožnji. Po dvainštiridesetih sekundah v zraku sem varno pristala na tleh. Po spustu z ziplinom nas je pot vodila do jezera Jasna, kjer smo se ohladili v precej hladni vodi.

Ko se ravnina postavi pokonci, se ti še koze smejijo

Naslednji dan smo si izposodili kolesa in se odpravili proti kolesarski stezi. Potrebovali smo nekaj časa, da smo jo našli. Prijetno kolesarjenje pa se je hitro spremenilo. Želeli smo prikolesariti do jezera Kreda, vendar smo se kmalu premislili. Iz Kranjske gore smo se odpravili v smeri Mojstrane. Tam se je kolesarska steza končala in ravnina se je hitro spremenila v strm klanec. Med kolesarjenjem proti dolini Radovne sem opazila dve kozi in zdi se mi, da sta se nam prav potuhnjeno smejali. Nekaj časa smo vztrajali, potem pa smo se le premislili in se iz Radovne nazaj spustili v Mojstrano. Na poti nazaj v Kranjsko goro smo se ustavili še na limonadi, ki je bila preprosto odlična. Proti koncu dneva smo vrnili kolesa in se odpravili do okrepčevalnice Lačni Kekec, kjer smo se srečali s prijatelji. Dan se je hitro zaključil in vsi smo bili zelo utrujeni, zato smo hitro zaspali.

Besna Pehta

Zadnji dan smo načrtovali hojo v hribe, vendar smo bili zaradi kolesarjenja vsi preveč utrujeni. Ampak to ne pomeni, da se nismo zabavali. Z bratcem sva se spustila s poletnimi sankami, in to kar dvakrat. S sedežnico, imenovano Vitranc 1, sva se pripeljala do postajališča, kjer sva sedla na sanke in se spustila po 1500 metrov dolgem poletnem sankališču Besna Pehta. Peljala sva se zelo hitro. Vsega lepega pa je enkrat konec.

Le kam se je skrilo jezero

Po končanem sankanju smo se odpeljali domov. Iz Kranjske gore smo se odpravili v smeri Mojstrane, proti dolini Radovne. Zelo smo bili radovedni, kako  blizu jezeru Kreda smo bili, ko smo dan predtem obupali nad kolesarstvom, zato smo se na poti domov ustavili pri jezeru. Izkazalo se je, da vendar le nismo bili tako blizu, ampak je bilo jezero Kreda vredno ogleda. Po občudovanju jezera smo se odpravili na pot čez Pokljuko, Bohinj in Soriško dolino, kjer smo se ustavili v Sorici. Tam smo si ogledali kip Ivana Groharja, ki je ponos osnovne šole, v katero trenutno hodim. Pot smo nadaljevali čez Selško dolino. Tako pa se je naše potovanje po Kranjski gori končalo.

Vabljeni v Kranjsko goro

V spomin se mi je najbolj vtisnilo doživetje v Planici. O Planici smo izvedeli veliko zanimivih podatkov, kot na primer to, da se razteza od naselja Rateče pa do planinske postojanke, Doma v Tamarju. Tam smo bili že nekajkrat in zmeraj smo se imeli lepo, zato mi je žal, da ga tokrat nismo obiskali. Vsem bralcem bi priporočila bivanje v Kranjski gori. Že samo pogled na slovenske gore je vreden vašega obiska. Dolgčas pa vam gotovo ne bo, saj se boste lahko zabavali čez vse leto. Počitnice pozimi so predvsem primerne za tiste, ki radi smučate. Poletje pa je primerno za kolesarjenje in za prijetno ohladitev v jezeru Jasna. Tudi ljubitelji živali ne boste prikrajšani, saj ob jezeru Jasna bivajo številne race, ki so lačne pozornosti. Edino, kar nas je zmotilo, je to, da so nekatere atrakcije, kot sta zipline in Besna Pehta, odprte le kratek čas.

Maja Šubic, deveti razred, OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka

***

Na natečaj Moje poletje je prispelo sedem prispevkov. Med njimi smo izbrali tri najboljše in  jih nagradili s priznanjem. Vse prispevke bomo objavili v rubriki Šola in jaz.