Počitnice … končno čas, ki prinaša sproščenost, dolgo spanje, druženje s prijatelji, zanimive dogodivščine. Zgodi se, da v tem času doživimo najlepše trenutke.
Naneslo je, da naju je s sestro, ob izteku počitnic, na morje povabila teta. Nekaj dni naj bi ob skupnem druženju s teto ter njenimi otroki s partnerji preživeli nepozabne dni.
In tako se je začelo …
Po zgodnjem vstajanju in slaniku za zajtrk sva odrajžali proti avtocestnemu počivališču, kjer naj bi se dobili z bratrancem. Ko smo stopili skupaj, smo se spraševali, kje sta sestrična in njen fant. Ravno v tistem trenutku pa sta se pripeljala mimo nas v svojem rdečem avtomobilu. To je bilo smeha! Vožnja proti Hrvaški je potekala mirno in v veselem razpoloženju.
Naš cilj – avtokamp Selce – dosežen. Iskanje prostora nam je vzelo nekaj časa. Sreča. S parcele, ki je bila čisto ob morju, se je ravno odpravljal gospod z avtodomom, in bilo je naravnost odlično. Šotor smo hitro postavili, pripravili kosilo in odšli na plažo. Bilo nas je toliko, da smo iz vode pregnali še tisto malo ljudi, kar jih je bilo. Podajali smo si žogo, skakali v valove in se glasno smejali. Naravnost čudovito; tega občutka ni spremenila niti večerna nevihta.
Naslednji dan smo raziskovali … Plaža, ki je bila pet minut stran od kampa, je bila vredna pešačenja! Majhni beli kamenčki, kristalno čista voda in nas sedem skupaj … res sanjsko!
Večerni obisk mesta in dolg sprehod z večerjo nam je dal moči za kartanje »tihe enke«. Edini besedi, ki smo ju smeli izreči, sta bili »zadnja karta.« Igrali smo dolgo v noč, saj s hrupom nismo nikogar motili.
Jutro je prineslo zaključno dejanje – pospravljanje. Dopoldne smo izgubile 4 člane naše posadke, teta, sestra in jaz pa smo lovile še zadnje hlape dopustovanja.
Doživetja teh počitnic nosim v življenjskem nahrbtniku.
Katja Bervar, prvi letnik, 1. gimnazija, Celje
***
Na natečaj Moje poletje je prispelo sedem prispevkov. Med njimi smo izbrali tri najboljše in jih nagradili s priznanjem. Vse prispevke bomo objavili v rubriki Šola in jaz.