ČasorisVse se je začelo 1. aprila letos v Vipavi, kjer sem se pod vodstvom mentorja Boštjana Špilerja udeležil državnega tekmovanja iz geografije.
Moje zanimanje za svet, ki nas obkroža, in geografijo – vedo, ki nam ga pomaga razumeti – sega v osnovnošolska leta.
Kmalu po začetku njenega učenja je postala moj zelo priljubljen predmet.
Geografija mi ponuja odgovore na mnoga vprašanja, ki sem jih od nekdaj imel o svetu okrog nas.
Kako so nastala gorovja? Kako pride do nastanka raznih vremenskih pojavov? Zakaj se mesta nahajajo ravno tam, kjer se, in še mnogo podobnih.
Pri iskanju odgovorov na takšna vprašanja geografija razširi obzorja.
Omogoča nam, da se zavedamo našega vpliva na planet, ki ga kličemo dom, in kako ga lahko v prihodnosti bolje ščitimo.
Glede na rezultate državnega tekmovanja v Vipavi smo se prvi štirje uvrstili na mednarodno geografsko olimpijado iGeo.
Avgusta smo se je udeležili v Indoneziji, v mestu Bandung.
Po dolgem potovanju in uvodnih slovesnostih je sledilo tekmovanje.
Najprej smo pisali preizkus iz teorije, kjer so odtehtale predvsem naše sposobnosti interpretacije in povezovanja podatkov iz priloženih virov ter lastnega znanja. Za reševanje so bile na voljo kar tri ure.
Kljub kompleksnosti sem se prav pri tem delu tekmovanja počutil najbolj doma, kar se je na koncu tudi odrazilo v mojem doseženem prvem mestu pri tem preizkusu.
Terenski del je bil najobširnejši, sestavljen iz več sklopov nalog, deloma opravljenih na terenu, deloma pa v učilnici. Te so preverjale naše sposobnosti opazovanja, kartiranja in predvidevanja rešitev za podane probleme.
Zaključili smo z multimedijskim testom. Z nalogami izbirnega tipa so preverjali našo splošno geografsko razgledanost.
Poleg individualnih preizkusov smo kot ekipa pripravili plakat na vnaprej določeno temo, ki smo ga nato predstavili drugim tekmovalcem.
Na podelitev medalj sem se odpravil z občutkom, da bi lahko osvojil vsaj bronasto medaljo. Ker me niso poklicali, sem počasi že izgubljal upanje.
Izmed skoraj stotih nagrajencev so me poklicali predzadnjega, kar mi je v trenutku popolnoma odvzelo dih, saj je tudi pomenilo, da sem postal svetovni podprvak.
Proslavljali smo dolgo v noč.
Prijetni občutki so bili dobra popotnica za izbirno ekskurzijo v mesto Jogjakarta, ki je sledila tekmovalnemu delu.
Prepričan sem, da mi bosta potovanje in dosežek ostala v trajnem spominu.
Moje izkušnje so dokaz, da se z delom in vztrajnostjo daleč pride in da se vedno splača potruditi pri vsem, kar počneš, saj nikoli ne veš, kam te to lahko popelje.
Alexander Škof, 3. letnik, Gimnazija Brežice
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.
