ČasorisVečina ljudi to že ve, ampak bom vseeno povedala še enkrat.
Če bi se ljudje zavedali svojega interesa za reševanje planeta in v tej smeri tudi ukrepali, ne bi pristali na pragu šeste masivne katastrofe. Do zdaj jih je bilo že pet in na Zemlji se je ravnovesje ponovno vzpostavilo po vsaki izmed njih. Ampak zdaj bi se to lahko spremenilo. Kaj se bo zgodilo, če si Zemlja tokrat ne bo opomogla?
Vedeti moramo, da zemlja ni naša. Ne govorim enemu posamezniku, ampak celemu človeštvu. Ta planet si delimo z milijoni drugih organizmov in Zemlja je z njimi lahko sobivala že več milijard let, z nami pa ne more prenesti niti ene. Le zakaj? Zato ker se obnašamo, kot da bi nam pripadala. V zadnjem stoletju smo bili tako sebični, da smo naš planet pripeljali do samega roba.
Prioritet očitno nimamo na pravem mestu. Naš pohlep nas bo stal vsega. Z globalnim segrevanjem, ki ga izzovemo z industrijo in podobnim, bomo uničili naš planet. Ne samo našega, pač pa tudi planet vseh drugih rastlin in živali. Kaj so te storile, da si zaslužijo tak konec?
Zatorej ne morem razmišljati o svoji poklicni prihodnosti, ampak kar o prihodnosti na sploh.
Denar nam ne bo kupil novega planeta, zato je čas, da se osredotočimo na trajnostni razvoj, ki bo bodočim generacijam omogočil bivanje na Zemlji. Ni prepozno, samo odločiti se moramo in ukreniti kaj glede tega.
Uničevanje Zemlje je naš skupni problem, zato se moramo združiti in ga preprečiti skupaj. Vsak posameznik pripomore, in če jih bo mnogo, morda ne bo prepozno.
Karla Majdič, 9. r., OŠ Sečovlje
