ČasorisKo smo v osnovni šoli, še nimamo tako jasne vizije, kakšen poklic bi si izbrali – kaj bi zares radi počeli celo življenje. Mnogi pa že imamo skrite želje in svoje talente. Ko se bliža konec osnovne šole, in ko se pogovarjamo o srednji šoli, se počutim zbegano in negotovo. Zato nam pri zelo pomembni odločitvi pomagajo starši in učitelji.
Veliko je otrok, ki se ne morejo odločiti za svoj želeni poklic, saj so nekatere srednje šole zelo oddaljene od njihovega doma. Ampak, če je želja dovolj velika, je vse mogoče.
Nekateri nimajo ovir glede oddaljenosti, vendar na želeno srednjo šolo niso sprejeti. Otroci s prilagojenim programom so pa najbolj nesrečni, saj je zanje pri nas na voljo le nekaj srednjih šol. Zato so primorani izbrati eno iz ozkega seznama, kljub drugačnim željam in sposobnostim.
Zame je moj sanjski poklic tisti, ki me bo osrečil. Da bom vsako jutro rada šla v službo in da bo delovno mesto polno dobre volje in dobrih sodelavcev. Želim opravljati službo, kjer bo delovni dan lepo minil, in da to ne bo le moj poklic, ampak moj način življenja. Kdo pa si želi službo, v kateri ne uživa in ki jo vsak dan opravlja z odporom? V takšni službi ne moreš biti uspešen, še najmanj pa srečen.
Zato menim, da bi vsi ljudje morali opravljati poklic, v katerem smo najboljši. Tako bi postali zadovoljni, uspešni, srečni.
Celotna populacija pa kreativna, ustvarjalna in napredna.
Ker pa velikokrat ni tako, moramo v prostem času opravljati stvari, ki nas osrečujejo in nas delajo močnejše.
Imam svoje sanje, cilje in vem, da mi bo uspelo.
Taris Jenko, 8. razred, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, podružnica Cvetka Golarja Ljutomer
Nuša
Sloga
