Časoris

Ženske brez upanja

Kaj ženske hočejo?

To je vprašanje, na katerega ni še nihče našel odgovora, pravi filozofinja Nadina Štefančič.

Na kaj upajo? Tu je iskanje odgovora že nekoliko lažje.

Nadina Štefančič se ga je lotila med pogovorom z antropologinjo dr. Svetlano Slapšak in pisateljico Ano Schnabl, ki so ga ob 8. marcu pripravili v Hiši Evropske unije. V Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji so dogodek Ženske brez upanja pripravili v sklopu serije Odkrivaj EU.

Ženske brez upanja. Foto: Sonja Merljak/Časoris
Foto: Sonja Merljak/Časoris

»Sem dolgo upal in se bal, je zapisal France Prešeren. Je torej pesnik za vedno povezal upanje in strah?« ju je vprašala.

»Da lahko upamo, se moramo na nekih točkah tudi bati,« ji je odgovorila Ana Schnabl.

»Za uspeh je zelo dobro, da se malo bojimo,« je dodala Svetlana Slapšak.

Upanje je osrednji motiv letošnjega festivala svetovne literature Fabula.

»Pogovor smo poimenovali Ženske brez upanja, ker se včasih zdi, da ženske upajo le še, da bodo imele boljše čevlje ali lepše opremljeno stanovanje. Tako vsaj lahko razberemo iz ženskih revij. A so še druga upanja, za katera bi se morali truditi, ne le upanja na materialne stvari. Eno od teh upanj bi bilo tudi, da bodo za enako delo enako plačane,« pravi Nadina Štefančič.

In v tem upanju bi morale iti še dlje; upati bi morale, da se bo svet spremenil in da morda nekega dne pogovor o enakosti sploh ne bo več potreben.

Za zdaj še ni tako; za zdaj se še dogaja, da ženske dobijo manj denarja za enako delo samo zato, ker so ženske, kot prikazuje video, ki so ga posneli norveški sindikalisti.

Upanje je tudi tema mnogih romanov in literatura lahko pomaga razumeti marsikaj, tudi občutenja neenakosti, negotovosti, strahu, ki so tesno povezana z upanjem.

»A ne smemo misliti, da literatura spreminja življenja, ker tega ne počne,« je med pogovorom poudarila Svetlana Slapšak.

Nadina Štefančič. Foto: Sonja Merljak/Časoris
Nadina Štefančič. Foto: Sonja Merljak/Časoris

Morda še bolj kot sama literatura lahko taka sporočila mladim prenesejo pop ikone, kot je denimo igralka Emma Watson, ki je upodobila Hermiono, junakinjo iz knjig o Harryju Potterju, poudarja Nadina Štefančič. »Če Emma Watson reče, da se je treba postaviti za punce, ji bo prav gotovo sledilo veliko njenih občudovalk. Če reče, da je feministka, jih bo zanimalo, kaj je to, zakaj je to.«

Kaj torej ženske hočejo? Morda bomo odgovor dobili, ko bodo ženske o svojih upih lahko spregovorile brez strahu; in ko bodo imele za to čas in priložnost, kot ju imajo moški.

 

Slovarček

Antropologija je veda o človeku kot členu narave.

Sindikalist je član organizacije, ki si prizadeva za pravice delavcev.

Sonja

Merljak Zdovc je urednica Časorisa. Je zelo radovedna in rada spoznava ljudi in njihove zgodbe. Veliko piše in včasih posname tudi kakšen video. Vesela bo, če ji pišeš.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.