Ali poznate Mozarta?
To ni le tisti gospod, ki ga vidite na Mozartovih kroglicah, ampak je tudi slaven avstrijski glasbenik.
Njegovi glasbi so lahko prisluhnili obiskovalci prireditve Predstavljamo Avstrijo, šestega družabnega dogodka iz serije Odkrivaj EU.
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji ga je v Hiši EU pripravilo pred začetkom predsedovanja Avstrije Svetu EU.
Sosednjo državo so predstavili skozi glasbo, saj je ta pomemben element njene kulturne dediščine.
Nastopajoči so poleg Mozartovih odigrali še dela dveh drugih avstrijskih glasbenikov, in sicer Josepha Haydna in Ignaza Josepha Pleyela.

Koncerta sta se udeležili tudi sestri Liza in Juta Debeljak. Liza obiskuje sedmi, Juta pa peti razred Waldorfske šole Ljubljana.
»Na koncertu mi je bilo zelo všeč, saj so glasbeniki igrali zelo dovršeno. Lepo je bilo. Tudi sicer imam rada klasično glasbo, pet let sem igrala flavto. Avstrijo poznam kar dobro, saj smo šli tja smučat pa tudi na kakšno potovanje. Všeč mi je, da se o državah učim skozi njihovo glasbo in kulinariko,« je povedala Liza.
Njena sestra Juta pa je dodala: »Vsak instrument ima kakšno posebnost, ki mi je všeč, zato sem na koncertu uživala. Ker igram prečno flavto, sem z zanimanjem prisluhnila duetu flavt, a tudi violina in viola sta mi bili všeč, ker tako lepo zvenita, in če nanju igrajo dobri glasbeniki, zvenita še lepše.«
Tudi Juta pravi, da Avstrijo dobro pozna. Še posebej se je razveselila izleta v Salzburg. »Navdušena sem namreč nad filmom Moje pesmi, moje sanje in sem si ga zato zelo želela ogledati.«
Ali tudi drugi poznamo Avstrijo tako dobro kot sestri Debeljak?
Slovenci menda dobro poznamo smučarske kraje in velika avstrijska mesta, druge pokrajine pa so nam precejšnja neznanka.

Tako pravita zakonca Michaela Haberl Houška in Niko Houška, ki dobro poznata zanimivosti Avstrije. Michaela je Avstrijka, ki se je priselila v Slovenijo in zdaj tukaj predstavlja avstrijske turistične znamenitosti. Niko pa je glasbeni menedžer in dobro pozna avstrijske glasbene značilnosti.
Pravita, da na Dunaju prav gotovo vsi poznamo znani zabaviščni park Prater, ki še posebej slovi po svojem velikem kolesu, letno in zimsko cesarsko rezidenco Schönbrunn in Hofburg ter živalski vrt.
Toda ali vemo, da je v samem središču mesta tudi Hiša glasbe, v kateri otroci lahko dirigirajo Dunajskim filharmonikom? V njej lahko spoznajo zgodovino glasbe, na svoji koži pa lahko preizkusijo tudi fizikalne pojave s področja glasbe in zvoka.
Prav tako morda vsi ne poznamo vseh vezi, ki so se stkale med državama in njunimi prebivalci v minulih stoletjih.
Slovenija in Avstrija sta namreč več stoletij živeli pod isto vladarsko rodbino – Habsburžani.
Prvi dunajski škof je bil denimo Slovenec Jurij Slatkonja, duhovnik, skladatelj in zborovodja, rojen v Ljubljani. Prav on si je že v 15. stoletju zamislil Dunajske dečke, svetovno znan deški zbor.

Na Dunaju se je šolalo tudi veliko znanih slovenskih osebnosti, med njimi Ivan Cankar, Jože Plečnik, Ivan Grohar, Maks Fabiani, od mlajših pa denimo Boris Podrecca. »Tako so prenašali vplive iz ene dežele v drugo,« pojasnjuje Niko Houška.
Na Dunaj pa niso prihajali le slovenski študenti, ampak tudi številni glasbeniki iz različnih držav sveta.
»Veliko znanih glasbenikov je avstrijskega rodu, denimo Mozart, Haydn, Schubert in seveda dinastija Strauss. A v Habsburško monarhijo so že v 17. in 18. stoletju prihajali glasbeniki od vsepovsod, ker so imeli tam boljše pogoje za ustvarjanje. Na Dunaju in tudi v Salzburgu je delovalo veliko glasbenikov, ki so lahko kakovostno izvajali njihovo glasbo,« pojasnjuje Niko Houška.
Dunaj je še danes pomembno glasbeno središče in Dunajski filharmoniki so eden najbolj znanih simfoničnih orkestrov na svetu.
»Mislim, da jih skoraj vsakdo pozna po njihovem novoletnem koncertu v Zlati dvorani Musikvereina. Na koncu kot dodatek vedno izvedejo še Radetzky marš, ki ga je napisal Johann Strauss starejši in ga posvetil maršalu Radetzkemu. To je bil tisti maršal, torej vojak, ki mu je leta 1852 avstrijski cesar Franc Jožef podaril ljubljanski Grad Tivoli. Radetzky je ta del parka odprl in od tedaj je Tivoli vsakomur dostopen.«
Tudi drugod po Ljubljani lahko obiskovalci zaznajo sledove nekdanje monarhije, če jih le znajo prepoznati. »Jože Plečnik se je najprej učil v Gradcu, potem na Dunaju pri znamenitem arhitektu Ottu Wagnerju, nato v Pragi in šele zatem se je vrnil v Ljubljano. Če danes občudujemo hiše in mostove, ki jih je ustvaril, občudujemo tudi duh secesije in Dunaja, ki je v Ljubljani zelo prisoten,« pravi Niko Houška.
Mozartovo dediščino boste v Ljubljani težko uzrli, lahko pa jo okusite ali ji prisluhnite. Ko se boste torej naslednjič posladkali z Mozartovo kroglico, si zavrtite še kakšno njegovo skladbo, morda Malo nočno glasbo. Prav gotovo vam bo njegova glasba polepšala dan.
Slovarček
Hvala: Danke
Dober dan: Grüss Gott
Nasvidenje: Auf Wiedersehen
Ime mi je: Mein Name ist