Kaj nas druži v Evropski uniji? Želimo si živeti bolje.

Poznate Evropsko unijo? Bi klepetali o njej na malo drugačen način?

Mladi iz Pomurja imajo to priložnost. Tudi to poletje se lahko udeležijo Poletne šole EU. Pripravljajo jo v informacijski točki Europe Direct Murska Sobota v sodelovanju s Hišo Sadeži družbe, ki deluje v okviru Slovenske filantropije.

Izdelovali bodo evropske zastavice, pripravljali jedi iz različnih držav, morda bodo izdelali celo pravi pravcati evropski slovar.

Tega se je domislil Dejan Bogdan, vodja informacijske točke Europe Direct Murska Sobota.

Nedavno se je znašel pred prav posebnim izzivom. Kako mladim iz petih držav predstaviti EU? Tuhtal je in tuhtal, nato pa se domislil rešitve.

Poiskal je besedilo o EU, ki je bilo na voljo v nemškem, grškem, slovaškem, španskem in slovenskem jeziku. Predstavil ga je mladim in ti so potem v njem poiskali ključne besede.

Ena taka je bila mir. V svojem jeziku so jo napisali na plakat, drugi pa so jo poskušali izgovoriti. Nato so se še pogovorili, kaj mir pomeni za EU.

»Mladi poznajo te vrednote,« pojasnjuje Dejan Bogdan. Na mariborski Osnovni šoli Toneta Čufarja je dobil enega najboljših odgovorov na vprašanje, kaj nas druži v Evropski uniji. »Želimo si, da bi nam bilo boljše,« so mu povedali šolarji.

In kaj tebi pomenijo besede, kot so demokracija, svoboda, človekove pravice?

Kdo je Europe Direct Murska Sobota?

Informacijsko točko Europe Direct Murska Sobota vodi petintridesetletni politolog Dejan Bogdan.

Kot večina mladih v tem delu države je tudi on sprva težko našel službo. Potem je opazil razpis za vodenje točke v Murski Soboti in »vse ostalo je zgodovina,« pravi danes.

Veliko sodeluje z informacijsko točko Europe Direct v Mariboru, še posebej, ko je treba delati z mladimi.

Z njimi se veliko pogovarja o človekovih pravicah, ki so za mnoge pri nas samoumevne. A povsod ni tako. Ženske so v Evropsku uniji na primer enakopravne, a zaslužijo v povprečju manj od moških. V Savdski Arabiji pa so ženske lahko prvič volile šele leta 2015.

Z otroki se pogovarja tudi o tem, da se begunci in migranti v Evropski uniji težko vključijo v družbo, ker nekatere človekove pravice zanje niso samoumevne. »Moški morda težko sprejemajo navodila od žensk. Vzgojeni so bili v drugem duhu, v drugačnem okolju. Pri njih to ni bilo sprejemljivo, pri nas je samoumevno.«

Ko so se na vrhuncu begunske krize nekateri mladi negativno odzivali na prihod tujcev, jim je poskušal razložiti, kako je iti na pot z dvema plastičnima vrečkama v rokah. »Rekel sem jim, danes živimo v miru, kaj pa če ne bi bilo tako. Predstavljajte si, da ne morete v šolo, da starši ne morejo delati, da ste prisiljeni z vrečko v roki teči prek meje tja, kjer je bolj mirno. Kako bi si želeli, da vas pričakajo?«

Najbrž bi tudi oni raje videli, da jih nekdo sprejme in jim ponudi priložnost.

Tako kot so jo njegovemu očetu v Nemčiji. Bilo je težko, ni obvladal jezika, okolje je bilo drugačno, a se je poskušal prilagoditi. »Integracija je dvosmeren proces,« pravi Dejan Bogdan. »Okolje ji mora biti naklonjeno in tudi sam moraš nekaj narediti, da se vključiš.«

Zdaj lahko opazuje, kako se na majhni vaški osnovni šoli, ki jo obiskuje njegov sedemletni sin, domačini igrajo z dvema temnopoltima otrokoma. »Ni lepšega, ko vidim, kako se igrajo skupaj, kako je to nekaj čisto normalnega. Tako da malo bolj pozitivno zrem v prihodnost.«

Otrokom sporoča, naj bodo čimbolj aktivni in naj se ne bojijo izraziti svojega mnenja, tudi če se to razlikuje od večinskega. »Čimveč se pogovarjajte; če je na mizi več predlogov, je več možnosti, da bomo izbrali najboljšega,« pravi Dejan Bogdan.

Štiri kratka EU vprašanja

Najljubša država: »Slovenija, vedno.«

Če bi se preselil, bi se … »Nisem še vseh obiskal, zato bi se težko odločil. Španija mi je bila zelo všeč. A tako pomembne odločitve sprejema nekdo drug v družini.«

Najljubša evropska znamenitost: »Tromeja na Goričkem. Z vseh smeri prihajajo pohodniki. Tam so klopce, lahko sedeš in se z njimi pogovoriš. To je preprosta, a simpatična izletniška točka, širši Evropi povsem nepoznana.«

Kateri evropski jezik mu je najbližji? »Angleščina, nemščina, hrvaščine niti ne štejem, saj je samoumevno, da jo razumem, ker živim ob meji.«

Slovarček

Politologija je veda o politiki, odnosih in vlogi človeka v družbi.