Jure Henigman: Moj snemalni dan se začne ob petih zjutraj

Za intervju z igralcem Juretom Henigmanom sva se odločila zato, ker naju navdihuje in nasmeji s svojo vlogo v seriji Gospod profesor.

Zakaj ste se odločili za igralsko kariero?

V srednji šoli me je čisto slučajno učiteljica za slovenščino zvabila v dramski krožek. Meni je bil to nekakšen hec, s krožkom sem se lahko tudi opravičil za kakšno uro. Potem pa mi je postalo všeč stati na odru in sem se odločil, da grem na sprejemne izpite na igralsko akademijo (AGRFT). Ampak samo za hec …

Kateri je vaš najljubši igralec oziroma igralka?

To je težko vprašanje. Včasih, ko sem bil mlajši, recimo na faksu, mi je bil zelo všeč Ryan Gosling, zdaj pa nimam več najljubšega igralca. Všeč mi je veliko igralcev in igralk, odvisno od filma ali predstave.

Kako ste dobili vlogo v seriji Gospod profesor?

Bil sem povabljen na avdicijo in tako sem dobil vlogo.

Kateri je vaš najljubši trenutek v seriji Gospod profesor? 

Mislita dogodek s snemanja? Na snemanju je vedno kdo, ki snema prvič. Ko zaključi, torej posname vse za tisto serijo ali film, ga ekipa običajno »krsti«. To izgleda tako, da mu na glavo zlijemo vodo. V seriji Gospod profesor je snemalo prvič veliko mlajših kolegov in kolegic – nekateri so še srednješolci. Krstili smo jih tako, da smo jih zbrali pod oknom. Oni so mislili, da bo skupinsko fotografiranje, v resnici pa so jih fantje z okna polili z vodo. To je bilo kar zelo zabavno.

Zadnji dnevi snemanja so mi bili nasploh zanimivi, ker smo serijo snemali tri mesece in smo se med seboj povezali in je bil konec snemanja zelo čustven. To imam v zelo lepem spominu. 

Jure Henigman

Kakšen pa je vaš snemalni dan?

Moj snemalni dan se začne že ob petih zjutraj, ko se zbudim. Vsak dan si moram umiti lase, ker moram imeti vedno isto frizuro in sveže lase, vsak dan se moram obriti in potem še na hitro pojem zajtrk. Ob šestih moram biti na setu – poleti je bilo to večinoma v šoli – in potem delam dvanajst ur. Nastopal sem v skoraj vseh prizorih. Na dan smo posneli med deset in petnajst prizorov. Vmes imaš pavzo in to je to. Delaš od petih zjutraj do šestih ali sedmih zvečer, potem prideš domov in nekaj poješ in se pripraviš za naslednji dan. Učiš se tekst, za katerega meniš, da ga še ne znaš dovolj dobro. Spat greš čim prej, ob devetih ali desetih, da si naslednji dan naspan, spočit. In to ponavljaš tri mesece. Pet dni snemaš, nato imaš dva dni prosto. Za eno sezono smo porabili šestdeset snemalnih dni.

Kaj bi sporočili 15-letnemu Juretu?

Vau, to je pa zelo dobro vprašanje.

Sporočil bi mu, da ni važno, kaj si drugi mislijo.

Jure Henigman

Šel sem skozi to. Bil sem precej trmast in sem šel svojo pot, ampak še zmeraj se mi zdi, da se včasih preveč obremenjujemo s tem, kaj si drugi mislijo o nas. Mislim, da to res ni važno. Večina misli samo nase, v zvezi s čisto drugo stvarjo. Z izjemo bližnjih, družine, ljudi, ki jih imaš rad, je čisto vseeno, kaj si drugi mislijo.