Časoris
Zlati mladi odbojkarji. Foto: T. O.
Zlati mladi odbojkarji. Foto: T. O.

Mladi odbojkarji smo si želeli zlato kolajno in smo jo tudi osvojili

Za mano je verjetno najlepši teden v življenju, saj smo z reprezentanco dosegli rezultat, o katerem smo sanjali in za katerega smo se pripravljali skoraj eno leto.

Na evropskem prvenstvu v dvoranski odbojki do 17 let v Albaniji smo osvojili zlato kolajno, mene pa so izbrali za najboljšega igralca turnirja.

Celotno prvenstvo se nismo niti malo ukvarjali z rezultati in končno uvrstitvijo. Vsaka tekma je bila zgodba zase, na vsakega nasprotnika smo se enako dobro pripravili in natančno analizirali njegovo igro.

Mladi odbojkarji so zmage nizali kot za stavo. Foto: T. O.
Mladi odbojkarji so zmage nizali kot za stavo. Foto: T. O.

Prve tri tekme skupinskega dela proti Albaniji, Turčiji in Belgiji smo zmagali brez večjih težav.

Tekma z Rusijo v skupinskem delu je bila naša prva resna preizkušnja. Dejansko smo se jih nekoliko bali in v tekmo vstopili nekoliko nervozni. Ko smo videli, da niso nič posebnega in da lahko z njimi normalno igramo, pa smo zadihali bolj sproščeno in jim z dobro predstavo odvzeli dva niza.

Ko so Belgijci premagali Latvijo, smo vedeli, da imamo zagotovljeno mesto v polfinalu. Zadnja tekma skupine proti Latviji je bila tako zgolj formalnost in priložnost so dobili tudi rezervisti.

Miha Okorn je postal najboljši igralec turnirja. Foto: T. O.
Miha Okorn je postal najboljši igralec turnirja. Foto: T. O.

Polfinale proti Poljski je bil nepričakovano lahek. Natančno smo preučili Poljake, ki so na vseh dotedanjih tekmah igrali bistveno bolje. Pričakovali smo neizprosen boj, na koncu pa smo z izidom 3 : 0 zmagali brez posebnih težav. Morda so imeli slab dan, kar je pogosto v športu, ali pa so se nas nekoliko ustrašili. Vso tekmo so igrali nesproščeno, kar smo znali izkoristiti.

Po polfinalni zmagi smo se igralci strinjali, da še nismo zadovoljni s svojo predstavo. Upali smo, da bomo v finalu proti Rusiji prikazali vse svoje sposobnosti.

Pred finalom smo se na Ruse vrhunsko pripravili, analizirali smo njihove smeri napada, tendence posameznih igralcev, smeri servisa in šibkosti sprejemalcev. Selektor nam je pred tekmo dejal, da smo že z uvrstitvijo v finale naredili ogromen prispevek k slovenski odbojki in da lahko finale igramo popolnoma sproščeno, brez obremenitev in pritiska. Pomočnik selektorja je dodal, da je edini pritisk, ki obstaja, krvni. 

Navijači na tribuni. Foto: T. O.
Navijači na tribuni so bučno spodbujali igralce. Foto: T. O.

V tekmo smo torej vstopili neobremenjeni, medtem ko so bili Rusi pod pritiskom, saj so od njih vsi pričakovali naslov evropskih prvakov. Kljub temu, da so nam trenerji stalno ponavljali, da je že sama uvrstitev v finale vrhunski uspeh in da ob morebitnem porazu ne smemo biti razočarani, smo se zavedali, da še nismo pokazali vsega in da zgolj igranje v finalu ni noben dosežek. Želeli smo si zlata. Nekaj soigralcev je ponoči dejansko sanjalo, da smo osvojili zlato kolajno.

Vedeli smo, da so Rusi vrhunska ekipa, da pa so hkrati premagljivi. Med tekmo se sploh nismo ubadali z rezultatom, uživali smo na igrišču in jih na koncu premagali brez izgubljenega niza.

Ključ do uspeha je tudi prijateljstvo v ekipi. Foto: T. O.
Ključ do uspeha je tudi prijateljstvo v ekipi. Foto: T. O.

Ključ do uspeha? Prava mera samozavesti, vrhunska energija ter medsebojna povezanost. Že od prvih reprezentančnih zborov smo bili s fanti odlični prijatelji, poznali smo se že od prej in se v času priprav res povezali kot prava ekipa. Včasih smo kakšen trening oddelali z levo roko, ko pa je prišla tekma, smo vedno stopili skupaj in pustili srce na igrišču.

Kljub temu, da nismo niti fizično niti tehnično najboljša reprezentanca, menim, da sta bili najpomembnejši ta povezanost in neusahljiva želja po zmagah. Pri tem so nas ponesli tudi navijači, ki so (večinoma kar z avtomobili) prispeli v albansko prestolnico in bučno navijali. 

Na prihodnjih evropskih (in morda svetovnih) prvenstvih bomo verjetno favoriti, kar pomeni, da bodo pričakovanja zveze, navijačev in trenerjev bistveno večja. Mislim, da ne bomo podlegli pritisku, kvečjemu nam bo osvojena zlata medalja še večja motivacija za treninge.

Miha Okorn, 1. letnik, Gimnazija Bežigrad, Ljubljana

Časoris

V Časorisu s svojimi zapisi in razmišljanji gostujejo tudi otroci, učitelji, ravnatelji, strokovnjaki in starši.
V prispevkih je zapisano njihovo mnenje, ki ne izraža nujno stališč uredništva.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.