Časoris
Ilustracija Nasinega vesoljskega plovila DART in LICIACube Italijanske vesoljske agencije (ASI) s slikami asteroidov Dimorphos in Didymos, ki jih je pridobilo vesoljsko plovilo DART. Foto: Joshua Diaz/NASA/Johns Hopkins APL
Ilustracija Nasinega vesoljskega plovila DART in LICIACube Italijanske vesoljske agencije (ASI) s slikami asteroidov Dimorphos in Didymos, ki jih je pridobilo vesoljsko plovilo DART. Foto: Joshua Diaz/NASA/Johns Hopkins APL

Misija DART je prvi prikaz planetarne obrambe

Ko je komet pred približno 65 milijoni let trčil v Zemljo, je z njenega obličja izbrisal dinozavre. 

Nevarnost, da kakšen komet ali asteroid spet trči v Zemljo, obstaja. A brez skrbi. Nič takšnega nam ne grozi. 

Da smo na kaj takega pripravljeni, pa je dokazala misija DART – Double Asteroid Redirection Test ali test preusmeritve dvojnega asteroida.

Prvič v zgodovini človeštva smo bili priča prikazu planetarne obrambe.

Cilj misije je bil trk sonde DART v asteroid po imenu Dimorphos, ki kroži okrog asteroida Didymos.

Asteroida potujeta 11 milijonov kilometrov stran od Zemlje. To je 28-kratna razdalja med Zemljo in Luno. Za naš planet sta nenevarna. 

Izbrana sta bila, ker sta bila na popolnem mestu za ta poizkus. Po trku sonde DART v asteroid Dimorphos, trčila sta 26. septembra 2022, se je spremenila tirnica med asteroidoma.

Pred trkom je asteroid Dimorphos potreboval 11 ur in 55 minut, da obkroži asteroid Didymos. Po trku pa 32 minut manj, kar je dokaz, da se je tirnica spremenila.

S tem je bila misija DART učinkovita. 

To pomeni, da če bi asteroid drvel proti Zemlji, bi ga sonda DART preusmerila. In rešila planet.

Kako uspe tako majhni sondi, kot je DART, ki tehta približno 350 kilogramov in ni večja od vozička za palice za golf, preusmeriti asteroid, težek 5 milijonov ton? 

Sonda se je v asteroid zaletela z zelo veliko hitrostjo 6,6 kilometra na sekundo. Hitrost, s katero bi v slabi minuti prepotovali Slovenijo počez od Kopra do Hodoša.

V resnici se je asteroid bolj upočasnil.

Sonda je asteroidu izbila precej snovi, ta snov pa se je od asteroida odrinila in ga tako dodatno upočasnila. 

Pri razumevanju je v pomoč razlaga profesorja Tomaža Zwitterja.

Sprememba hitrosti je bila nekaj milimetrov v sekundi, kar se še vedno ne sliši veliko. Milimeter v sekundi v enem dnevu pa prinese razliko v poti, ki jo naredi asteroid, in je enaka skoraj 100 metrov. V enem letu je to približno 30 kilometrov in v 30 letih kakih 1000 kilometrov.

Tomaž Zwitter
Časorisovi mladi novinarji. Ilustracija: Nina Semolič
Ilustracija: Nina Semolič

Če sonda trči v predmet leta prej, ima asteroid dovolj »zamude«, da Zemlja švigne mimo in se izogne trku.

Rok Kužner, 7. razred, Osnovna šola Ankaran

***

Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.

Podprite Časoris ozka pasica Časko

Rok

Kužner je član ekipe Časorisovih mladih novinarjev. Z novinarstvom se ukvarja že od 3. razreda ter vodi in nastopa na različnih prireditvah. Zanima ga računalništvo in programiranje. V prostem času vesla, programira in se druži s prijatelji.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.