Zmajček Trma je v koronačasih odgovarjal na pisma otrok in staršev v stiski

Pozdravljeni prijatelji, nekaterim sem že odgovoril, potrudil se bom, da tudi ostali ne čakate predolgo. Večina vas je napisala, da preživljate kar zanimive dneve. Prav tako kot jaz pa pogrešate pouk in druženje s prijatelji …

S temi besedami je zmajček Trma začel svoje drugo pismo učencem OŠ Trnovo.

Zmajček Trma je njihova maskota. Ker je v času, ko so šole zaradi epidemije novega koronavirusa morale zapreti vrata, ostal brez družbe svojih prijateljčkov, se je domislil, da jim bo pisal pisma. Potem se je takoj bolje počutil.

Tudi otrokom je bilo fino, ker so mu lahko pisali, če so bili v stiski.

Zmajček Trma ni pozabil niti na slavljence. Vsem, ki so v času šolanja na daljavo praznovali rojstni dan, je poslal voščilnice. To je otrokom še posebej veliko pomenilo. Videli so, da njihov Zmajček misli nanje tudi v času, ko morajo ostati doma.

Pisma zmajčka Trme so bila le ena od številnih aktivnosti, ki so jih v koronačasih pripravili na OŠ Trnovo, da bi bilo šolanje na daljavo čim bolj kakovostno in prijazno.

»Lotili smo se ga korak za korakom in potrebovali smo kar nekaj tednov, da smo se utirili,« pripoveduje ravnateljica Đulijana Juričić. »Na šoli imamo učitelje, ki obvladajo tehnologijo, in ti so se dobro znašli, pa tudi takoj so priskočili na pomoč kolegom, pa tudi učitelje, ki so izjemni v učilnici, a se ne spoznajo na tehnologijo. Postaviti vse skupaj na enotno raven, je bil izziv.« 

Z mlajšimi učenci so stike ohranjali prek elektronske pošte. Starejši so uporabljali spletne učilnice, a je trajalo kar nekaj časa, da so se jih naučili uporabljati. V živo so se srečevali na videokonferencah. Sprva so se malo lovili, saj še niso dobro vedeli, kako pogoste naj te bodo. Kmalu so ugotovili, da jih ne sme biti preveč, in da je bolje, če v njih sodeluje manj učencev hkrati.

Posebno pozornost so v šoli namenili otrokom, ki so imeli različne težave.

»Niso znali vzpostaviti delovnega ritma, niso imeli dostopa do tehnologije. Priskrbeli smo jim računalnike, šolska svetovalna služba in učiteljice, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč, so jih tudi poklicale na dom. Uporabili smo vse možne kanale, od skypa do viberja. Nekatere so poklicali zjutraj, da so jim pomagali začeti z delom. Tudi s starši smo se veliko pogovarjali, saj so nekateri potrebovali našo podporo in pomoč.«

Učitelji so se zelo potrudili, pripoveduje ravnateljica, a prav tako so se potrudili tudi starši.

»Prav je, da tudi med šolanjem na daljavo učitelji čim bolj bdijo nad otroki, da preverjajo, kaj počnejo, da jih spodbudijo, če se ne odzivajo. Je pa res, da tako delo učiteljem vzame ogromno časa, veliko več kot poučevanje v učilnici, kjer lahko otrokom že s pogledom sporočijo, kako jim gre. Prek elektronske pošte je to zelo zelo težko; veliko dela je, ki ga ni nikjer videti.«

Na OŠ Trnovo si želijo, da bi se jeseni vsi otroci vrnili v šolo.

Če bi pristojni šolanje na daljavo nameravali izvajati tudi v prihodnosti, pa bi morali najprej definirati, kaj šolanje na daljavo sploh je. Poskrbeti bi morali za sistemsko ureditev, za minimalne učne zahteve, za učne načrte za digitalno poučevanje, pa tudi za ustrezno izobraževanje učiteljev, otrok in staršev, pravi ravnateljica. A vsaj za otroke do petega razreda to po njenem mnenju ni naravna oblika izobraževanja, saj ti potrebujejo stike z učiteljicami in z vrstniki.

»Socializacija in osebno delo z otroki je izjemnega pomena. Če se bo zgodilo, kar napovedujejo na ministrstvu, se bomo pripravili in nadgradili dosedanje delo, znanje in izkušnje. Bomo pa seveda veliko bolj veseli, če se vrnemo k poučevanju na bližini in delu v šolski stavbi.«

Pošlji pozdrave prek zmajčka Trme!

***

Ideje za šolsko ustvarjanje in primere dobre prakse pripravljamo v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport.

Če imate tudi na vaši šoli dejavnost, na katero ste ponosni, ki izstopa, navdihuje ali navdušuje, nam pišite na urednik@casoris.si in z veseljem jo bomo predstavili.