Ministrica Simona o šoli in počitnicah

Dr. Simona Kustec je ministrica za izobraževanje, znanost in šport postala sredi marca – v nenavadnih koronačasih. Kako se je vse začelo in kako je bilo, ko je bila sama šolarka?

Kaj so bile vaše prve naloge?

Najprej je bilo treba sprejeti odločitev, da se mora šola nadaljevati. En virus vas ne sme zaustaviti pri velikih načrtih, ki jih imate za svoje življenje in za katere nujno potrebujete čim več in čim boljše znanje.

Sledilo je sprejemanje odločitev o tem, na kakšen nov, drugačen, a najboljši možni način bomo to lahko naredili.

In tako sem pri vsem tem delu spoznala veliko novih, super ljudi, ki že leta s svojim delom skrbijo za naše šolanje.

Želela sem se pogovarjati z vsemi njimi, poslušati in slišati tudi vaše učiteljice in učitelje, ravnateljice in ravnatelje, starše in vas.

Tako smo vsi skupaj zgradili sistem izobraževanja na daljavo in ga uspešno pripeljali do uspešnega konca šolskega leta.

Zakaj ste si izbrali to službo?

Ker rada delam z ljudmi in za ljudi, še posebej z mladimi, in ker čutim, da lahko s svojim delom pomagam, da bi znali skozi učenje poiskati najboljše poti za svoje življenje.

Otroci smo sedaj že ugotovili, da ni fajn, če ne hodimo v šolo, ker nam je hitro lahko dolgčas brez prijateljev. Zakaj pa se vam zdi pomembno, da se otroci šolamo?

Zelo sem vesela, da ste to spoznali.

Šola je vaš drugi dom, učitelji in sošolci pa kot neka druga velika družina.

Šola je prostor vaše svobode, v njej je vse odvisno le od vas samih.

Če delate domače naloge, če se učite, v prostem času raziskujete kakšne zanimive stvari, potem to v šoli pokažete v obliki znanja, dobite dobre ocene in postajate vedno bolj odrasli in pametni mladi ljudje.

Meni se to zdi naravnost super. Vsaka dobra ocena je ena mala zmaga, vi pa vedno večji zmagovalci.

Kaj ste vi najraje počeli v šoli?

Rada sem hodila v šolo.

Spomnim se, kako sem želela biti vsaj malo tako pametna kot moje učiteljice, ki so znale čisto vse in nam vsakič povedale veliko novega in zanimivega.

Spomnim se, da sem veliko brala in imela skrivni načrt, da bom prebrala vse knjige v knjižnici.

Pa veliko smo tudi modrovali, predvsem s fanti.

Kako ste počitnice preživljali, ko ste bili sami še majhna deklica?

S starši in mlajšo sestro smo šli vedno za deset dni na morje, ostali čas pa sva s sestro preživeli pri stari mami in teti v Prekmurju, kjer smo skrbeli za živali pa vrt in vinograd, se hodili kopat na bazen, pa ves čas obiskovali sorodnike.

Seveda je bil to tudi super čas za branje veliko novih knjig, druženje s prijateljicami in tudi prve simpatije. Zelo lepe spomine imam na tiste čase.

Katere igre ste se tedaj igrali?

V bistvu sem bila pogosto precej dolgočasna družba, ker sem večino časa brala.

Ko pa nisem, smo se šli velikokrat ‘ime, priimek, mesto …’, tanc šolo, skakali v bazen in se potapljali ali pa samo pogovarjali.

Res je bilo lepo takrat, tako zelo drugače kot doma, kjer se je vse vrtelo okoli šole. To so bile res prave počitnice!

Kaj boste pa sedaj počeli med počitnicami?

Uganete (smeh)? Brala bom, me že čaka vedno večji kupček knjig, od fantastične knjige Pesmi iz galerije Andreja Rozmana Roze, do Travniške kronike Ive Andrića, Tovarišije Edvarda Kocbeka, bolj strokovnih knjig o vlogi demokracije ter države nekoč in danes, pa o Evropski uniji, ki ji bomo kmalu predsedovali, nekaj bo pa tudi čisto takšnih ženskih, bolj ljubezenskih romanov.

Upam, da bomo z otrokoma odigrali tudi čim več partij bridža, kakšen človek ne jezi se, monopoli in risk, se naplavali, nahodili in sprejeli kakšen hud plan za prihodnje dni.

Prav zanimivo bo videti, kakšne bodo letos naše počitnice!

Čeprav bodo za kar nekatere med vami malo drugačne od običajnih, vam predvsem želim, da si jih naredite lepe, prijazne, polne smeha, prijateljstev, toplih spominov.

Zaslužili ste si prav takšne počitnice, dragi naši »korona« zmagovalci znanja.

Ne pozabite na to, spomnite tudi nas odrasle in se predvsem imejte super in lepo. Mislila bom na vas!