Kitajsko prvenstvo v slovenski Planici

Hej, Časorisovke in Časorisovci!

Zagotovo ste že slišali za ljudski pregovor: »Dober glas seže v deveto vas.« Lep primer, kako resničen je ta pregovor, je nedavno kitajsko državno prvenstvo v smučarskih skokih. Kako? Da nič ne razumete, pravite? No, pa berite dalje.

Minuli vikend je bil v Planici zaključek kitajskega državnega prvenstva v smučarskih skokih.

Zakaj prav tam? Ker je do Pekinga segel glas o odlični športni infrastrukturi v Nordijskem centru v Planici in o izjemnih slovenskih športnikih, je na sestanku z ministrom za šolstvo, znanost in šport dr. Jernejem Pikalom povedal kitajski minister za šport Ghoud Zhongwen, ki je tudi predsednik kitajskega Olimpijskega komiteja.

Izrazil je zadovoljstvo, da imajo kitajski športniki priložnost trenirati v Sloveniji, ki velja za športno velesilo, zlasti v zimskih športih, ima pa tudi vrhunsko športno infrastrukturo, odlično športno industrijo ter izjemne organizacijske sposobnosti in izkušnje pri organizaciji velikih mednarodnih športnih dogodkov.

Bližajo se jesenske počitnice

Na vrata že trkajo jesenske počitnice. Ste vedeli, da smo jih v Sloveniji uvedli šele v šolskem letu 1993/1994? Starejši včasih rečejo, da gre za »krompirjeve počitnice«. Pa ni tako.

Toda od kod vendarle ta izraz? Izvira iz Nemčije, kjer jesenske počitnice imenujejo Kartoffelferien. To pa zato, ker jih imajo že v drugi polovici septembra, v času, ko se ponekod na njivah pobira krompir.

Pri nas so jesenske počitnice kasneje, konec oktobra, ko je krompir že davno pobran. Na pragu jesenskih počitnic je vedno 31. oktober, ko praznujemo dan reformacije in obeležujemo rojstvo slovenske knjige in slovenskega knjižnega jezika. V času reformacije smo Slovenci dobili prvo slovensko tiskano knjigo, Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar. To je pomemben mejnik, saj je s tem dokazal, da je mogoče tudi v slovenskem jeziku pisati in tiskati knjige. 

Danes, dobrega pol stoletja kasneje, je slovenščina uveljavljen jezik. Naj vam zaupamo zanimivost: na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani že več kot pet desetletij deluje program Slovenščina na tujih univerzah.

V letošnjem letu je v ta program vključenih 62 univerz širom po svetu, na katerih potekajo lektorati slovenščine. Na 29 izmed njih pa je slovenščino mogoče tudi študirati.

Letno se slovenščine na univerzah po svetu uči oziroma jo študira okoli dva tisoč študentov. Na univerzah po svetu pa predmete iz slovenskega jezika, književnosti in kulture poučuje več kot sto učiteljev. 

Pobrskajte v bližnji knjižnici in poiščite kakšno dobro knjigo v bogati zakladnici slovenske literature. Zagotovo boste našli kaj zase. Ne bo vam žal, verjemite. 🙂