Meje mojega jezika so meje mojega sveta ali kako je svet postal pre(majhen)

Osmošolec Giulio Brunetto je madžarsko-italijanskega rodu, doma v Porabju, v Slovenski vasi, in obiskuje Dvojezično osnovno šolo Jožefa Košiča.

Njegova učiteljica slovenščine Valentina Novak pravi, da je Giulio izjemen učenec in da mu slovenščina, ki se je uči le štiri leta, ne dela težav.

»… sprehajali smo se po Ljubljani; takrat je rekel – nekaj strašnega se dogaja. Vsak dan je poročal o številkah iz Italije in sveta. Vmes smo zbijali šale … Je kdo že v Sloveniji? Hm, ko sem kihnila, smo imeli prvi primer na Pertoči. Zdaj to ni več smešno. Tudi takrat ni bilo. Bilo pa je daleč. Svet se ustavlja. Šola se je zaprla. Pouk na daljavo je svojevrsten izziv. Ostajajo nam besede. Izbrane besede.«

***

Ne vem, ko vi to berete: Koliko jih je? Koliko je bolnih ljudi, koliko je mrtvih ljudi …?

Zdaj, ko jaz to pišem, je drugi april. Na svetu je 939.436 z virusom okuženih ljudi in 47.287 mrtvih.

Kaj je lahko še bolj strašno? Prvega marca je bilo bolnih le 100.000 ljudi. Pomeni, da se je v enem mesecu okužilo devetkrat več ljudi.

Ampak, kaj se je zgodilo? Zakaj je panika po vsem svetu? In kar nas najbolj zanima: Kaj se bo zgodilo po epidemiji? Veliko informacij dobimo iz medijev. Izbirati moramo tiste, ki jim lahko zaupamo, ki posredujejo verodostojne informacije. A vseh odgovorov še ne poznamo.

Nekaj informacij za začetek

COVID-19 je uradno ime bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus.

To je novi virus, ki je prišel iz Kitajske. Vuhan, mesto z 11 milijoni prebivalcev, je bil prvi kraj, kjer se je virus začel.

Na Kitajskem je situacija boljša, boljša kot je bila prej, ampak še vedno je tam veliko bolnih.

Kasneje je do okužbe prišlo še v drugih državah, in sicer v Iranu, Južni Koreji in Italiji. V Koreji so virus ustavili, v Iranu je vsak dan več problemov, ampak najslabše do zdaj je v Italiji.

V Italiji

Moj oče je Italijan. Jaz imam dedka in babico v Italiji. Dobro sta. Ne gresta nikamor, sta samo doma. Moja teta jima prinese stvari iz lekarne, trgovine.

V Italiji se je vse ustavilo. Nihče in nič ne dela – vem, ker sem včeraj govoril z babico – zaprli so tovarne, večino trgovin, vse restavracije! Ničesar ni. Gospodarstvo se je ustavilo. Ljudje ne gredo v službe, ker se bojijo/ne smejo, in nimajo več denarja.

Vsi, ki so bolni in vedo, da bodo umrli, ne smejo več videti družine! Zadnji ljudje, ki jih vidijo pred smrtjo, so zdravniki. Potem gredo najbližji na pokopališče, na pogreb brez prijateljev, brez družine … To je nekaj tako grdo za videti.

Ljudje ne delajo, zato nimajo več denarja. Nekdo, ki je vse življenje delal, zdaj ne dela, in ČE je imel prihranjen denar, ga je porabil in nima več nič. Ljudje, ki nimajo več denarja, jedo samo še kruh, in to je vse, kar lahko dajo svojim otrokom … Zakaj? Ker ni denarja za nič drugega! To ni normalno. Italija ni ena najbogatejših držav. In ko bo konec najstrašnejšega … Strah me je razmišljati, kaj bo po krizi.

Druge države

V medijih spremljam razmere v drugih državah. Prebiram lahko tiste v italijanščini in madžarščini, in seveda tudi angleščini in slovenščini.

Španija je v zelo slabi situaciji. Večina ljudi misli, da je še slabše kot v Italiji. In da je tam več bolnih. Jaz mislim, da ni tako. Ne. Ker Italija ima krizo že dlje časa. Res pa se je v Španiji vse to komaj začelo in so že skoraj iste številke.

Tudi Francija in Nemčija nista ok. Toliko problemov kot v Italiji ni, ker sta imeli več časa, ker sta boljše organizirani in ker imata boljši zdravstveni sistem. ZDA pa mislim, da bodo najslabše od vseh. Tam je že več kot 216.000 bolnih, samo 50.000 na območju New Yorka. In populacija v ZDA je tretja največja na svetu, z več kot 300 milijoni prebivalcev. 

Pri nas

Na Madžarskem je danes skoraj 600, v Sloveniji pa več kot 840 bolnih. To niso velike številke. Ampak, če mi ne ostanemo doma, če mi ne delamo svoje delo, če tudi mi ne bomo normalni, bo tudi tu ista situacija kot v Italiji, Iranu, Španiji in tako naprej.

Kasneje

Pomislimo malo. Če ljudje, ki delajo v gospodarstvu, ostanejo doma – ker morajo, ne delajo – ker ne smejo, ne kupujejo stvari – ker rabimo vsi denar za hrano, ne gremo več na počitnice – ker se bomo bali, in tako k nam ne pridejo turisti, ker se bodo prav tako bali … Potem, ko bodo minili štirje meseci, ne bo gospodarstva, ne denarja; tovarne so že zaprte, hoteli, restavracije, trgovine … bo šlo vse v stečaj?

Kaj moramo delati?

Ostati moramo doma, ker če nismo bolni, nam ni treba v bolnišnico, in manj ko je bolnih, manj časa bo trajala pandemija, manj bo škode, ki jo virus povzroča itd. S prijatelji se ne smemo srečevati, tudi ne z družino – s starimi starši absolutno ne! Če imamo vročino ali druge znake, ki kažejo na koronavirus, moramo poklicati zdravnika, in ne smemo iti v bolnišnico ali k zdravniku, ker lahko okužimo druge ljudi.

Ostanite doma in ostanite zdravi!

Maradjatok egészségesek, maradjatok otthon!

State sani, è state a casa!

Giulio Brunetto, 8. razred, Dvojezična osnovna šola Jožefa Košiča, Gornji Senik, Madžarska

**

Prispevek smo objavili v okviru projekta »Iskanje resnice v svetu lažnih novic«, ki ga sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru aktivnosti namenjenih krepitvi medijske pismenosti.