ČasorisMediji otrok ne sprašujejo za mnenje, ampak samo odrasle vplivne ljudi. Članke objavljajo samo o politiki in koronavirusu. Ne pišejo o zanimivih vsebinah, temveč o neresnici. Pisati bi morali o zgodovini krajev ali držav. Zanimivo bi bilo prebrati tudi smešne zgodbe ter malo o politiki.
Moje mnenje o koronavirusu v časopisih je, da pretiravajo. Pisati bi morali samo ključne podatke. Pri medijih pričakujem, da pišejo resnico. A ves čas pišejo neresnice ali laži.
Mediji pogosto govorijo drugače (spomladi so mediji rekli, da bomo šli v šolo, politika pa, da bomo imeli šolo na daljavo). Mediji v Sloveniji pišejo resnice in neresnice. Slabi mediji s tem za trenutek postanejo slavni, potem pa izobčenci, saj ljudje odkrijejo resnico.
Dobri mediji težje pišejo dobre in zanimive vsebine, v katerih ni laži. Večkrat nimajo dobrih zgodb.
Jurij Šuster, 5. razred, OŠ Hudinja, Celje
***
Prispevek objavljamo v globalnem tednu medijske pismenosti (#GlobalMIL2020), ki ga je Unesco pripravil med 24. in 31. oktobrom. V Časorisu se z objavami v seriji Zgodbe, ki jih ni v medijih, pridružujemo dogodkom, ki so jih ob tej priložnosti pripravili v različnih državah po svetu. Vabimo te, da nam sporočiš, kaj meniš o medijih in o tem, koliko pozornosti ti namenjajo.
Kaja
Katja
Mateja
