Mami, to ni fer! Zakaj gredo devetošolci in prvčki lahko v šolo, starši v službo, mi pa ne?

Odpirajo se muzeji, galerije, cerkve, naši starši bodo šli kmalu nazaj  v službe …

Kaj bo pa z nami? Mi pa ne moremo nazaj v šolo. Zakaj?

Meni se zdi vse enako. Zakaj se lahko naši starši družijo s sodelavci, mi se pa s prijateljicami niti videti ne smemo?

Meni se to zdi skrajno nepravično.

Odkrito povedano, že kar malo, ne, ne bom lagala, že zelo zelo pogrešam šolo.

Rada bi šla nazaj in videla sošolke (in sošolce) in rada bi spet sedela za klopmi in toliko stvari bi lahko počela.

Če bi mi tisti zadnji petek v šoli povedali, da šole toliko časa ne bo, bi se od nje poslovila bistveno drugače.

Ampak to še manj obžalujem od dejstva, da kolonij ne bo, saj Pacug čakam že celo leto in brez Pacuga ni poletja.

In seveda počitnice nikakor ne bodo tako zaslužene kot prejšnja leta. Kaj bomo rekli, ko bodo počitnice? »Jeej, lahko bomo doma!« Ja, ker to je nekaj, kar si vsak učenec želi reči.

Danes zjutraj sem od mami slišala, da bodo nazaj v šolo lahko šli le učenci prve triade in pa devetarčki.

In kakšen problem predstavljamo mi? Jaz hodim v šesti razred. Zakaj jaz ne smem v šolo?

Mislim, sploh glede na to, da se bodo odprle cerkve in muzeji!? 

Tam bo gotovo več ljudi, kot je nas v razredu. To je moje mnenje. Lepo karanteno še naprej.

Stela Sternad, 6. b, OŠ Hinka Smrekarja, Ljubljana