Prijavo za ekskurzijo smo s sošolci oddali že septembra lani.
Devetošolci smo ravno odpisali vse NPZ-je in uredili večino ocen, ko smo se ob dveh zjutraj zbrali pred šolo. Dvonadstropni avtobus nas je odpeljal na letališče Marco Polo v Benetkah.
Nekaj čez deseto zjutraj smo že sedeli na letalu in kmalu pristali na letališču v bližini Londona.
Postaje so gromozanske in so na voljo praktično na vsakem koraku.
Vlaki prihajajo vsakih pet minut in so nabito polni. Zgodilo se nam je celo, da smo se komaj vsi stlačili v en vagon in so se vrata komaj zaprla.
Greenwich je tudi v resnici zelo green oziroma zelen – parki v svoji urejenosti naravnost žarijo in dajejo občutek umika od vrveža, ki so ga Londončani deležni vsakodnevno.
Povzpeli smo se do razgledne točke ob Greenwiškem poldnevniku, ki je veliko manjši, kakor si ga nas večina predstavlja.
Zanimivo je bilo, da je bila topla hrana na voljo praktično na vsakem koraku.
Poleg znanih ponudnikov, kot so McDonald’s, Pizza Hut, Burger King in Starbucks, lahko ješ tudi na Greenwich Marketu. To je tržnica s kuhano hrano z vseh delov sveta, cene pa so zelo ugodne.
Tam sem prvič poskusila pad thai, znano tajsko jed, in moram priznati, da je naravnost odlična.
Na ulicah srečaš večinoma mlado prebivalstvo, študente ali turiste, ki pridejo praktično od povsod. Ko sediš na vlaku, imaš poleg sebe na eni strani Azijca, na drugi pa temnopoltega.
Skoraj nemogoče je, da bi srečal Slovenca, a mi smo imeli to srečo. V Camden Townu smo srečali kar dva.
V teh štirih dneh smo izkusili prav vse.
Peljali smo se z Londonskim očesom, si ogledali Buckinghamsko palačo, obiskali smo tako naravoslovni kot zgodovinski muzej. Tu so imeli ogromna okostja dinozavrov in fosile!
Imeli so še razstavo serijskih morilcev. Namesto z vlakcem se z angleškimi taksiji po progi pelješ v preteklost, kot da si v nekakšnem časovnem stroju.
Za konec smo s prijatelji ravno ujeli še 4D kino, ki je tako resničen, da kar ne moreš verjeti, kako napredna je danes tehnologija.
Nekateri učenci, ki nas zanima umetnost, smo si ogledali muzikal o Tini Turner, ki nas je s svojo produkcijo, vrhunskim petjem v živo in ustvarjalnimi prizori pustil odprtih ust.
Na dan smo prehodili po 15 kilometrov, to je 22.000 korakov.
V Slovenijo smo se srečno vrnili prijetno utrujeni in polni lepih vtisov.