ČasorisVerjameš, da se ljubezen res skriva v omari na naši šoli?
Namig: Apače so majhen kraj v severovzhodni Sloveniji ob meji z Avstrijo, ki ga morate obiskati, če si želite miru, neokrnjene narave in sprehodov ob reki Muri.
Če pa želiš biti aktiven, bo zate kot nalašč kolopark ali pumptrack poligon.
Devetošolci bomo kmalu zapustili osnovnošolske klopi, a ponosni smo, da smo uspešno sodelovali v številnih projektih na šoli. Med drugim smo se udeležili tekmovanja Slovenščina ima dolg jezik: Književnost na filmu 10.
Po priredbi Suhodolčanove pravljice Tina in medvedja moč, ki smo jo odigrali v šestem razredu, smo se v devetem odločili, da še nismo rekli zadnje besede in da želimo nekaj drugačnega, novega.
Tako je učiteljica slovenščine pri dramskem krožku predlagala tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik. Za našo šolo je to bilo prvič.
Priložnost smo zgrabili z obema rokama.
V navodilih je pisalo, da je treba izbrati literarno predlogo, pri njenem prenosu na film pa moramo upoštevati ključne elemente in sporočilnost književnega dela. Sledi še priprava scenarija in na koncu snemanje ter montaža filma.
Za literarno predlogo smo izbrali pesem, ki smo jo analizirali za letošnje Cankarjevo tekmovanje.
Razmišljali smo, kako še bolj aktualizirati zgodbo Romea in Julije, ki jo je aktualiziral že Vinko Möderndorfer.
Tudi tukaj smo bili hitro enotni.
»Zgodba« se dogaja v šoli in se dotika tem, ki so med najstniki relativno pogoste – norčevanje, izsiljevanje.
Julija ima najlepši make up in draga oblačila, zato se Sara in Kristina bojita, da ju Roman več ne bo pogledal. Ugotovita, da se bosta najlažje maščevali, če pokažeta videoposnetek, v katerem se Julija valja po blatu.
Julijo izsiljujeta, Romanu pa se prijazno smejita. Roman napiše Juliji sporočilo, da bo njen Romeo, ona pa njegova Julija, ampak da bo v njuni zgodbi hollywoodski konec.
Julija zjutraj v omarici – zato ljubezen v omari – zagleda listek.
Vse se še dodatno zaplete, ko Roman vidi posnetek Julije, ki se valja v blatu, vendar je konec kljub vsemu hollywoodski. Oba namreč ugotovita, da sta si ves čas všeč in da bosta šla v kino. Na koncu pa si padeta tudi v objem (tako kot v Möderndorferjevi pesmi).
Scenarij je bil hitro napisan, učiteljici za slovenščino je bil všeč, sedaj je bilo treba posneti še filmček in ga zmontirati.
Naš učitelj za zgodovino ter domovinsko in državljansko kulturo in etiko, ki na šoli vodi video krožek, se tudi sam ukvarja s filmom. Zato smo vedeli, da nam bo prav on neprecenljiva pomoč z znanjem, nasveti in izkušnjami.
S končnim izdelkom smo bili zelo zadovoljni. Kljub vsemu nismo pričakovali, da se bomo uvrstili na državno tekmovanje in da nas bodo v kategoriji 8. in 9. razredov nagradili s priznanjem za posebne dosežke.
Najbolj všeč mi je bilo igranje, zelo smo se zabavali, veliko smo improvizirali.
Neja
Za Lano je bilo podobno: »Tekmovanje priporočam vsem, ki imajo radi slovenščino, obenem pa se vidijo tudi na področju igre in snemanja. Mi smo zelo uživali, ampak predvsem zato, ker smo bili prava ekipa. Pomembno je, da sodelujejo učenci, ki se odlično razumejo in se drug na drugega lahko zanesejo (vsak mora opraviti svoj del naloge). Poskusite, uspelo vam bo.«
Kot ekipa so se dopolnjevali tudi pri nizanju vtisov. Eva je dodala: »Nova, drugačna izkušnja. Priporočam jo vsem Časorisovcem.«
To tekmovanje je mešanica ustvarjalnosti, pridobivanja novih izkušenj, potrpežljivosti, timskega dela, predvsem pa zabave. Res smo se zelo zabavali.
Nina
Žiga je povzel igralsko izkušnjo: »Najbolj nerodno mi je bilo pri ljubezenskem prizoru, ki smo ga snemali predooolgggo. Enostavno je bilo smešno, še posebej pripetljaj, ko sva se z igralko Lano držala za roko, mimo pa je prišla moja mama učiteljica. No, saj ni nič videla.«
Z našo aktualizacijo pesmi v filmu smo prikazali, da je do sanjskih ljubezenskih koncev včasih daljša pot, ampak ker je hollywoodski konec srečen, je srečen tudi konec med našim Romanom in Julijo.
Ugotovili smo, da smo problematiko nasilja v šoli, ki je tako zelo aktualna v zadnjem mesecu (predvsem zaradi dogodkov v Beogradu), na filmsko platno prenesli tudi mi.
Ja, res je, da se včasih za šolskimi zidovi dogaja dobro in slabo, a na naši šoli je kljub vsemu v ospredju dobro, kdaj pa kdaj pa tudi »ljubezen v omari«.
Lana Voršič, Žiga Lah, Eva Senekovič, Nina Šebjanič, Neja Rakuša, 9. razred, OŠ Apače
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.
Maja
