»Na odru OŠ Pirniče so učenci v sodelovanju z učitelji in delavci šole pripravili prireditev Ljubezen med platnicami, ki je bila posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku (Prešernovemu dnevu),« sporočata devetošolki Mateja Šmelcer in Katja Jeraj z OŠ Pirniče.
Kako so jo sprejeli učenci in kako jo ocenjujeta mladi recenzentki?

Ocena prireditve ob Prešernovem dnevu
V sobotnem dopoldnevu, 2. 2. 2019, so avlo do zadnjega kotička napolnili učenci, starši in drugi obiskovalci.
Petinsedemdeset minut so bili osredotočeni na zanimive točke, ki so se povezovale z osnovno vsebino ljubezni. To so nastopajoči našli med knjižnimi platnicami.
Celoten dogodek je bil vključen tudi v Medvoško knjižno transverzalo, ki spodbuja družinsko branje, obiskovanje kulturnih prireditev in spoznavanje znamenitosti v domači občini.
Prireditev je zrežirala ga. Tadeja Klun Lenarčič. Izbrala je tudi vsa besedila za nastopajoče, kar je bilo za celoto poglavitno, saj sta bili s tem doseženi jasna rdeča nit in harmoničnost celote.
Dogodek so otvorili učenci 9. razreda s slovensko himno, nato je o pomenu kulture spregovoril g. Janez Sečnik (v. d. ravnatelja).
Po glasbenem intermezzu pa se je začela zgodba.
Všeč nama je bilo, kako je režiserka zasnovala prireditev v obliki okvirne in vložene zgodbe. Ogrodje predstave je bilo uprizarjanje odlomkov besedil, ki so odstirali pogled na ljubezen skozi čas, od renesanse, preko romantike in realizma vse do današnjih dni (Romeo in Julija, Županova Micka, Cvetje v jeseni itd.).
Prizore so (razen enega, ki so ga prevzeli osmošolci) z veliko predanostjo odigrali devetošolci, ki so k celoti pristopili z veliko odgovornostjo in tudi zahtevnejša besedila suvereno odigrali.
To okvirno zgodbo, ki je bila postavljena v neki teater z le tremi osebami (režiserko ter dvema scenskima mojstroma), je vodila režiserka, ki je iskala idejo in idealno besedilo, ki bi zadostilo naslovu predstave.
Scena je bila izredno minimalistična, preprosta in predvsem realna, večkrat pa tudi izvirna (Julija v okviru, ogromni mobiteli za SMS sporočila).

V vlogi režiserke se je preizkusila Tajda Tomšič, ki se je s svojim likom poistovetila in preko zgodbe vživeto iskala ideal ljubezni ter prekinjala posamezne prizore, ker so bili preveč staromodni, tragični, žalostni … skratka neustrezni za njeno občinstvo. Nastopala je izredno prepričljivo in res je bilo zaznati njeno predanost igri. Kljub svoji vživetosti pa ji je uspelo tudi razločno in pravilno izgovarjati besede, kar je za razumevanje ključnega pomena.
V vlogi scenskih mojstrov sta se preizkusili Urška Osredkar in Ajda Mravlje Pačnik. S svojim delom nista preveč prodirali v ospredje, čeprav sta bili scensko nepogrešljivi.
V okviru vloženih zgodb, ki so nastopile v času režiserkinega iskanja novega besedila, so se pojavljali pevski in dramski vložki, ki so bili nedvoumno povezani z osnovno temo. Prisluhnili smo tako Larini pesmi in Fantomu iz opere kot tudi ljubezni med dežnikom in marelo.
Zanimive so bile interpretacije ljubezenskih pesmi iz šolskih klopi in tistih, simpatično nerodnih, ki so jih učenci interpretirali z veliko sproščenostjo …
Najmlajši so zarajali in nas nasmejali z zaljubljeno zabavnimi izštevankami ter ljubezensko zmešnjavo na temo kdo je v koga, v svoj svet pa so nas odpeljale tudi drobne baletke Baletnega društva Labod.
Seveda ni manjkal niti povodni mož in ples na Starem trgu, slišalo pa se je tudi: al me boš kaj rada imela … Poleg nagajivih, zabavnih in tradicionalnih pa smo slišali tudi Trkajevo Pleš z živahnim rapanjem in predstavitvijo izjemnih plesnih sposobnosti, tudi fantovskih, kar je še posebej pohvalno.
Skozi predstavo so se predstavili posamezniki ali večje skupine, včasih pa kar celotni razredi.
V vseh se je zaznal trud in delo igralcev, ki so ga vložili v prireditev in posamezne interpretacije. Vsi so nastopali suvereno, sproščeno ter, kar se igre tiče, ostali zvesti sebi.
Pri nekaterih točkah (predvsem pri točkah nižjih razredov) smo bili deležni blazne izvirnosti ter otroške nagajivosti. Kljub občasni zmedenosti in nerazločnemu izgovarjanju so se ob spremljanju njihovih točk vsem na obraz prikradli veliki nasmehi.
Ne smemo pa seveda mimo vseh tehničnih sodelavcev, ki so urejali zvok, osvetlitev itd. Svoje delo so opravili res vrhunsko, saj kljub kompleksnosti točk in številčnosti nastopajočih ni prišlo do tehničnih težav.
Če povzameva: izjemno lepo je videti otroke vseh starosti, kako se preko interpretacije literarnih besedil in dramske igre povezujejo, učijo o književnosti in s tem bogatijo svojo široko paleto znanja.
Mateja Šmelcer, Katja Jeraj, 9. razred, OŠ Pirniče