Lažne novice niso novice, ampak laži

Otroci imate vsako leto nekaj dni, ki so namenjeni prav vam. Prav ta teden, na svetovni dan otroka, ste nekateri prevzeli ključne položaje v državi.

Ob Tednu otroka ste drugi na Časorisovi okrogli mizi ali pa kar vso jesen na Časorisovih delavnicah medijske pismenosti spoznavali, kako prepoznati lažne novice.

Trije ste o tem napisali tudi prispevke, ki jih bomo v prihodnjih dneh objavili v Časorisu. Prvega je pripravil osmošolec Vitan Furlan Sketelj iz Osnovne šole Majde Vrhovnik.

V Časorisu menimo, da bi bilo prav, če bi vsak dan imeli svoj dan; če bi torej vsak dan imeli priložnost, da soustvarjate svet, v katerem boste živeli kot odrasli. A če za zdaj še ni tako, poskušamo k temu pripomoči vsaj tako, da za vas pripravljamo novice, s katerimi spoznavate svet, v katerem živite. Ob tem držimo pesti, da ga boste kmalu lahko tudi soustvarjali.

Kaj imata skupnega Omar Naber in orjaška anakonda?

Naslov okrogle mize je bil dovolj vznemirljiv, da se je v petek, 29. septembra 2017, okoli trideset učencev ljubljanskih osnovnih šol z učitelji zbralo v prostorih Zveze prijateljev mladine Slovenije v Ljubljani.

Udeležili smo se okrogle mize o medijski pismenosti, na kateri smo govorili o lažnih novicah in njihovem vplivu na svet.

Organizacijo dogodka ob Tednu otroka je prevzela Sonja Merljak Zdovc, urednica spletnega časopisa za otroke Časoris.

Na pogovor je povabila Barbaro Kampjut, ravnateljico Osnovne šole Franceta Bevka, dr. Sandro Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, Roka Bačovnika, dijaka četrtega letnika Šolskega centra Velenje, in Vesno Đukić, devetošolko z Osnovne šole Franceta Bevka.

Že na začetku nas je dr. Sandra Bašić Hrvatin opozorila, da je besedna zveza »lažne novice« neprimerna. »Uporabljajmo raje izraz laž, saj to dejansko tudi so,« je dejala.

Seznanili smo se tudi s pojmom medijska pismenost, ki pomeni sposobnost prepoznavanja laži v množici različnih informacij, razbiranja vsebine iz konteksta ter znanje pravilne uporabe medijev kot virov informacij.

Dr. Sandra Bašić Hrvatin, ki na fakulteti poučuje o medijih, je povedala, da laži iz medijev  slabo vplivajo na javnost, saj jih ljudje nekritično širijo po socialnih omrežjih in od ust do ust.

Izvedeli smo, da znajo medijsko pismeni tudi razlikovati oglase od novic in prepoznati tiste, ki so napisane v obliki novinarskih prispevkov. Ta oblika je zelo priljubljena, saj bralci bolj zaupajo novinarskim besedilom kot oglasom. Toda taka besedila morajo biti ustrezno označena.

Spregovorili smo tudi o osnovnih pravilih varnosti na spletu in prišli do spoznanja, da socialna omrežja postajajo vedno bolj pomembna v našem življenju.

Po njih se žal širijo tudi laži in tam je tudi veliko nevarnosti za najrazličnejše zlorabe. Vse, kar objavimo na spletu, tam tudi ostane, zato moramo razmisliti, kaj bomo objavili in kaj delili.

Sedaj pa še nekaj nasvetov, da se boste laže izognili lažem:

·       Če je avtor podpisan samo z začetnicama, ne pa s polnim imenom in priimkom, je večja verjetnost, da novica ni resnična. 

·       Ime in priimek avtorja sta lahko lažna. 

·       Slika avtorja je lahko prevzeta s spletnega mesta s slikami. 

·       Veliki udarni naslovi so lahko naslovi lažnih novic. 

·       Če neki podatek objavi še kakšen drug zanesljiv vir, obstaja večja verjetnost, da ni lažen! 

·       Če želiš vedeti, da je vir zanesljiv, ga preveri! 

Na dogodku so podelili tudi Časorisova priznanja za natečaj »Moje poletje«.

Priznanja so prejele učenke Eva Maler iz Radovljice, Taja Zidanšek iz Ljubljane in Maja Šubic iz Škofje Loke. Vsem nagrajenkam čestitke!

Vitan Furlan Sketelj, 8. a, OŠ Majde Vrhovnik