Časoris
Urban Lečnik Spaić. Vir: Osebni arhiv
Urban Lečnik Spaić. Vir: Osebni arhiv

Lažne novice in dijaški eksperiment

Urban Lečnik Spaić, dijak četrtega letnika Gimnazije Vič, je pravi strokovnjak za lažne novice.

Obvlada teorijo, a tudi prakso, saj je s prijatelji izvedel pravi pravcati eksperiment, ki so ga opazili tudi v medijih.

Prvi konec tedna v februarju je začasno postavil lažno spletno stran Gimnazije Vič, na kateri je objavil, da na njihovi gimnaziji dijaki ne bodo več jedli svinjine.

Lažna stran Gimnazije Vič. Vir: Raziskovalna naloga ULS
Lažna stran Gimnazije Vič. Vir: Raziskovalna naloga ULS

Da bi bil še bolj prepričljiv, je ustvaril še lažno spletno stran revije Mladina, na kateri naj bi poročali o dogajanju na Gimnaziji Vič.

Obe spletni strani sta bili na videz enaki originalnima, da je nekaj nenavadno, se je dalo razbrati le iz končnic njunih spletnih naslovov (.si namesto .org in .eu namesto .si.)

Lažna stran Mladine. Vir: Raziskovalna naloga ULS
Lažna stran Mladine. Vir: Raziskovalna naloga ULS

»Stran smo tehnično in vsebinsko pripravljali kakšna dva tedna. Postavil jo je prijatelj iz šole, vsebino pa sem pripravil jaz. Kasneje sem kupil domene, strani pa smo naložili na prijateljev strežnik.«

Urban Lečnik Spaić je danes svojo raziskovalno nalogo (Raziskovalna naloga o lažnih novicah. Avtor: Urban Lečnik Spaić) uspešno predstavil na srečanju mladih raziskovalcev, ki so ga pripravili na OŠ Riharda Jakopiča v Ljubljani.

Urban Lečnik Spaić med predstavitvijo naloge. Vir: Osebni arhiv
Urban Lečnik Spaić med predstavitvijo naloge. Vir: Osebni arhiv

Zakaj se je lotil eksperimenta in kaj je z njim želel doseči?

Eksperiment

Lažne novice (ang. fake news) sem začel preučevati, ker so jih od leta 2016 pospešeno omenjali. Mnogo se je o tem slišalo, a dejanskih raziskav in predlogov za reševanje problema širjenja lažnih novic ni bilo veliko. Z raziskovalno nalogo sem želel področje podrobneje raziskati, poiskati rešitve in predvsem opozoriti na obsežnost problema.

Sam lažne novice, pa naj bodo v obliki besedila, videa ali slik, vidim kot veliko težavo, ki je na splošno tudi etično sporna. V današnjem svetu, ko se vsakodnevno prebijamo čez mnogo informaciji, nam te povzročajo še dodatno težavo. Ujamejo nas, ko smo nepripravljeni. Sploh pa se mi zdi sporno, da lažne novice uporabljajo v politični propagandi, kot lahko zadnji teden spoznavamo pri primeru podjetja Cambridge Analityca, ki je pomagalo na položaj Donaldu Trumpu.

Po drugi strani me je strah, da bi se pod krinko zatiranja oziroma preprečevanja lažnih novic na udaru znašle tudi kritične oziroma odmevne novice. To bi pomenilo, da je naša svoboda govora na težki preizkušnji; ne smemo dopustiti, da nam jo vzamejo.

Pri vsakodnevni uporabi spleta sem naletel na kar nekaj spornih pojavov. Med uporabo družbenih omrežij zaznavam, da veliko mladih nalaga ali pošilja slike, ki morda niso najbolj primerne. Take so na primer gole fotografije ali fotografije, na katerih so pomanjkljivo oblečeni. Z uporabo Photoshopa lahko tako sliko hitro preoblikujemo in škoda je lahko strašanska.

Zaznal sem še en problematičen pojav, in sicer komentarje. Komentarji na spletnih forumih, na Facebooku ali pod članki vsebujejo vedno več sovražnega govora in nestrpnosti. Zavestno sem jih nehal brati (a me kljub temu občasno premamijo in jih preberem). Strinjam se, da lahko vsak izrazi svoje mnenje, a veliko ljudi se skriva za skrivno identiteto in ne sprejema posledic svojih dejanj. Tak primer je bilo glasovanje za zastavonošo na OI 2018, ko je Jakov Fak raje prepustil nošenje zastave drugim (kasneje pa Sloveniji prismučal kolajno).

Poudaril bi predvsem, da smo vsi dovzetni za lažne novice: učitelji, otroci, starši … Pomembno pa je, kako bomo te novice sprejeli in kaj bomo z njimi počeli.

Z branjem različnih medijskih vsebin, s sprotnim izobraževanjem in s pogovori o tem, kar preberemo ali slišimo, lahko hitro prepoznamo, katere novice so lažne, prirejene in katere resnične. Opozoril bi še, da lahko nehote pripomoremo k zavajanju javnosti, s tem ko lažno novico, za katero vemo, da je lažna, delimo s prijatelji.

Če želimo postati bolj odporni na lažne novice, bi priporočal predvsem to, da beremo oziroma spremljamo več različnih medijev (tako tujih kot domačih), da si članek vedno preberemo do konca in morda poiščemo še kakšen podatek; in pa da smo kritični bralci, poslušalci, se pravi, da nas morajo novinarji prepričati s konkretnimi dejstvi.

Urban Lečnik Spaić, 4. letnik, Gimnazija Vič, Ljubljana

 

Slovarček

Eksperiment je znanstveni postopek, s katerim se kaj ugotovi ali dokaže, poskus.

Kako prepoznati lažne novice. Vir: Ifla
Kako prepoznati lažne novice. Vir: Ifla

Raziskovalna naloga o lažnih novicah. Avtor: Urban Lečnik Spaić

Sonja

Merljak Zdovc je urednica Časorisa. Je zelo radovedna in rada spoznava ljudi in njihove zgodbe. Veliko piše in včasih posname tudi kakšen video. Vesela bo, če ji pišeš.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.