Kristjan Veber: Otroci so najbolj iskrena bitja

Kristjan Veber pravi, da je biti vzgojitelj sanjski poklic. Izdal je že dve slikanici za otroke, Košček mojega srca in Pustolovščine gosenice Fani.

Na hitro nam povej nekaj o sebi in s čim vse se ukvarjaš.

Sem Kristjan Veber, Celjan in študent predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Veliko se ukvarjam s humanitarnimi dejavnostmi in prostovoljstvom, pisanjem knjig ter z izvajanjem različnih evropskih projektov.

Za sabo pa imam tudi že sedem let prakse v vrtcu.

Vzgojitelj je zame sanjski poklic in v njem res uživam.

Kristjan Veber

Ali imaš najljubšo knjigo? Če da, katero?

Nisem ljubitelj romanov in novel za odrasle. Bolj sta mi blizu mladinska in otroška literatura. Z njima sem neprestano obdan že zaradi svojega poklica.

Eden izmed mojih najljubših avtorjev je Hans Christian Andersen. Všeč mi je njegov pogled na svet. V pravljice vedno skrije kruto realnost in zelo dobro opiše socialno in družbeno problematiko. Zato se mi zdi, da sva si, kar se pisanja tiče, kar podobna.

Če bi ta trenutek res moral izbrati najljubšo, je to Matilda od Roalda Dahla. Rad imam knjige, ki otroke spodbujajo k branju in osmislijo tabujske teme.

Ali meniš, da so ilustracije v slikanicah pomembne?

Sem zelo velik zagovornik kakovostnih otroških ilustracij. Da jih naredi nekdo, ki si za to res vzame čas. V kakovostni slikanici se ilustracija in vsebina ves čas prepletata.

Najraje imam ilustracije, ki so narisane ročno. Dve izmed mojih ljubših slovenskih ilustratork sta Marlenka Stupica in Jelka Reichman.

Tvoj recept za obvladovanje 24 malčkov, če ga imaš?

Ne, nimam. (smeh) Včasih se zgodi, da jih ne morem obvladovati, ampak dokler ne delajo česa, kar je nevarno zanje ali za druge, je vse v redu.

Recept sicer še iščem. (smeh)

Kaj najraje počneš z otroki?

Berem. To je že ritual. V vrtcu imamo knjižni kotiček. Otrokom dam na izbiro več knjig. Izbrano knjigo preberemo in se potem pogovorimo o vsebini.

Svoji slikanici sem že bral v vrtcu. Otroci so res najbolj iskreni kritiki. Pri knjigi Košček mojega srca je bil prvi odziv nekega fantka ta, da je knjiga predolga.

Kristjan Veber

Spremljaš dogajanje v Ukrajini? Kako na situacijo gledaš kor prostovoljec in organizator dobrodelnih akcij?

Vesel sem, da smo bili v začetku marca eni izmed prvih, ki smo lahko pomagali Ukrajini. To smo izvedli preko Anine zvezdice. Stvari, ki smo jih imeli namen darovati, smo poslali v Ukrajino.

Bolj ko skupaj sodelujemo, več dosežemo in res sem vesel, da med društvi ni tekmovanja.

Razmere so zaskrbljujoče, upam, da se vse čim hitreje uredi. Ne morem verjeti, da se to lahko dogaja v 21. stoletju, ko se imamo za zelo razvite ljudi. S takšnim reševanjem konfliktov smo zelo slab zgled otrokom.

Pred kratkim je izšla tvoja nova slikanica z naslovom Pustolovščine gosenice Fani. Kaj je rdeča nit te zgodbe? Kaj se lahko otroci iz nje naučijo?

Rdeča nit te zgodbe je motivirati otroke za znanost (fiziko, kemijo) na zelo človeku prijazen način. V knjigi opisujem stvari, ki se mi zdijo pomembne in so del splošne razgledanosti. Fizika recimo pride prav v gradbeništvu – v knjigi gosenica v Egiptu gradi piramide s škripcem.

Obe glavni junakinji sta ženskega spola – tudi ženske so lahko odlične znanstvenice. Knjiga mi je res dobro uspela. Ta gosenica mi je nekako zlezla pod kožo in se že rojevajo nove ideje.

Ali je kakšna povezava med tvojo prvo in drugo slikanico?

Na prvi pogled sta si knjigi kot dan in noč, ker sta ilustrirani v različni tehniki. Kar se vsebine tiče, pa so pri obeh knjigah v ospredju vrednote, ki so zame izjemnega pomena.

Bi rad kdaj napisal tudi roman za mladino?

Na to sem že pomislil! Za zdaj še nisem našel svojega stila pisanja, npr. mladinskih romanov. V tem trenutku se sicer nagibam k temu, da bo kdaj kaj nastalo, zagotovo pa v humorni izvedbi. V knjigo ne bi vpletel drame. Vsebina bi bila smešna, kot je na primer v knjigi Čarli in tovarna čokolade.