ČasorisKako je potekala prva polovica mojega koronaleta, sem opisala včeraj.
Danes nadaljujem s poletnimi počitnicami.
Torej, šli smo na POČITNICE, kjer naj bi se človek SPROSTIL, ampak neeee, vsak dan smo živčno spremljali, ali bodo zaprli meje in ne bomo mogli domov ali bomo morali plačati covid test ali pa bi se morali sprijazniti s 14-dnevno karanteno ob vrnitvi domov.
Po teh »sproščujočih« počitnicah smo se odločili, da smo za to poletje zaključili s potovanji. Zato smo sklenili, da kupimo bazen. Ko smo ga končno dočakali, sta k nam prišla dva gasilca z velikim gasilskim vozilom in ga napolnila v petih minutah. Če jih ne bi poklicali, bi z našo malo vrtno cevjo bazen polnili cel dan.
No, tu pa so se počitnice zares začele.
Korona mi je ukradla tudi vsakoletno kolonijo, v katero hodim že od petega leta (dejansko so me starši pri petih letih poslali na Debeli rtič za 10 dni!).
Zato smo s teto, mamino sestrično, bratrancem in sestro za vikend nenačrtovano odšli na morje. Bilo je zakon!
No, začetek je bil malce zapleten. Zvečer smo prispeli do restavracije in pojedli večerjo, potem pa smo imeli problem, ker teta ni našla nobenega prostega apartmaja.
Skoraj smo že privolili v to, da bomo morali prespati v avtu, pa je teti le uspelo najti namestitev. V apartma smo prišli ob enajstih zvečer, verjetno lastnica tega ni bila ravno vajena.
To je bil res nepozaben predšolski vikend z norimi dogodivščinami.
Septembra smo veselo zakorakali v šolo. Zelo smo se razveselili ponovnega srečanja s prijatelji. Moja ognjena Alja pa je spet začela žareti na vajah. Sredi septembra sem dobila tudi sestrično.
Slutili smo, da se bodo šole spet zaprle in da bomo morali spet delati od doma.
O, ja, imeli smo prav. Oktobra se je ponovno vse zaprlo, vključno z mojo ognjeno Aljo. Spet smo pristali doma in tokrat se tega nihče ni ravno razveselil. Če sem iskrena, mi je pasalo teden ali dva, potem pa sem se vsega skupaj že pošteno naveličala.
V letu 2020 se je vseeno našlo kar nekaj pozitivnih stvari … VKLJUČNO Z MOJIM COVID TESTOM … Res je, tudi sama sem imela to čast, da me je sredi novembra obiskala korona. Ni mi bilo nič hudega, razen tega, da se mi voh še do danes ni v celoti vrnil.
Pa smo že pri koncu. Moji najljubši spomini iz decembra 2020 so seveda povezani s prazniki, okraševanjem, ustvarjanjem, darili, novim letom in kršenjem policijske ure … ups … si morate misliti, da sem domov prišla pet minut prepozno?
Kot največji kriminalci smo se s teto, bratrancem in sestro peljali po cesti in »nabijali« kokošje pesmi!
Ampak policija nas na srečo ni dobila … pa pssst …
Ira Ciriković, 7. razred, OŠ Brezovica pri Ljubljani
***
Želiš deliti svojo zgodbo iz domače učilnice z nami? Piši nam na urednik@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.
Nuša
Sloga
