ČasorisOktobra se je ponovilo, kar nas je doletelo že marca lani.
Vrženi smo bili pred zaslone in znova je pouk začel potekati na daljavo. Tokrat smo bili sicer bolje pripravljeni, vendar se česa takšnega človek ne navadi.
Kljub vsem težavam in negativnim učinkom takšnega izobraževanja bi lahko od njega odnesli tudi kaj koristnega, s čimer bi vsaj malo posodobili zastarel šolski sistem.
Med šolanjem na daljavo sta bili med drugim ključni računalniška pismenost ter poznavanje Windowsovih programov nasploh.
Sam sem enega od najpomembnejših orodij, ki smo jih uporabljali, program Microsoft Teams, sprva bolj slabo obvladal. V bistvu vseh orodij, ki jih program omogoča, še danes ne znam povsem izkoristiti.
Ravno prek svoje izkušnje pa mi je uspelo razbrati škrbino v šolskem sistemu, to je pomanjkanje širjenja računalniške pismenosti med novimi generacijami, na ramenih katerih bo nekoč stal svet. Ta se bo od današnjega zaradi tehnološkega razvoja močno razlikoval.
Ker tehnologija iz dneva v dan eksponentno napreduje, je skrajni čas, da računalniška izobrazba postane eden izmed običajnih, obveznih predmetov in ne le eden izmed razpoložljivih izbirnih predmetov.
Šolski sistem ter nabor obveznih predmetov se zadnjih sto let nista bistveno spremenila, svet okoli njiju pa zelo.
Veliko poklicev so izpodrinile naprave, vendar se je tako ustvaril tudi prostor za nekatera nova delovna mesta, za opravljanje katerih je nujno dobro razumevanje računalnikov. Ni videti, da se bo to v prihodnosti spremenilo, zato je treba v to smer vsaj približno izobraziti tudi učence osnovnih šol.
Pametna tehnologija nas ne bo obkrožala le znotraj službenih prostorov, temveč že postaja pomemben del povprečnega gospodinjstva. Za uravnavanje temperature prek pametnega telefona, plačevanje položnic, nastavljanje urnika na pralnem stroju in naročanje pri zdravniku prek spleta, za vse je potrebno neko znanje.
Starejši, ki so odrasli v drugačnem svetu kakor mi, imajo precejšnje težave že pri teh osnovnih opravilih. Z uvedbo obveznega predmeta računalništvo že na osnovni šoli bi to lahko preprečili pri novih generacijah.
Med šolanjem na daljavo sem se naučil tudi, da so virtualne družbene platforme, kot je na primer YouTube, odličen vir informacij.
Sprva sem na tem omrežju iskal le videoposnetke o kemiji, saj je ta pred kratkim postala eden izmed mojih najljubših predmetov in sem želel svoje znanje na tem področju razširiti, kasneje pa sem se zapičil v cele vrste drugih tem, ki so me pritegnile.
Zelo koristno se mi je pri teh videoposnetkih zdelo tudi to, da so v angleščini, torej sem lahko krepil posluh pri zelo pomembnem tujem jeziku, hkrati pa je bilo v mesecih izolacije dobro slišati ljudi. Zgodilo se je tudi, da sem videoposnetek večkrat ustavil ter se začel pogovarjati sam s seboj, ko je bila tema še posebno zanimiva.
Družbena omrežja so v teh časih zame igrala res pomembno vlogo, saj so bila edini način ohranjanja stika s civilizacijo. YouTube bi lahko v šoli zelo učinkovito uporabljali kot vir informacij. Videoposnetki bi nam kot podlaga še posebej prišli prav pri naravoslovnih predmetih in nasploh, če bi pri katerem predmetu jemali novo snov.
Seveda je v obeh primerih vloga učitelja kot predavatelja ključna. Pouk na daljavo mi ni dišal, ker z internetom res nisem mogel nadomestiti njegove razlage. Avdiovizualno gradivo ga ne bi nadomestilo, ampak bi mu nudilo oporo pri razlaganju nove snovi na poljuden način.
Tim Cizej
Pri šolanju na daljavo me je zelo veselilo, ko so učitelji posneli razlago v Loomu ali ko smo za nalogo morali rešiti spletne vaje ali kviz, ki ga je učitelj zasnoval v programu Microsoft Teams.
Kvizi v obliki spletnega obrazca, kjer je treba izbirati med več ponujenimi odgovori, bi bili pri nekaterih predmetih, kjer si je treba zapomniti veliko podatkov, zelo uporabna oblika domače naloge. Namen domače naloge naj bi bil snov utrditi, zato bi tako sestavljeni kvizi odlično opravili nalogo. S tem bi šola prihranila denar, saj bi porabili manj papirja, učitelji pa bi lahko nalogo shranili in jo naslednje leto namenili novim razredom.
To je bilo nekaj predlogov, ki sem jih poskušal utemeljiti z dejstvi iz časa šolanja na daljavo.
Resnično upam, da bomo lahko zadnje osnovnošolsko leto spodobno zaključili v fizični obliki, ne bi pa se mi zdela slaba ideja, če bi se pouk v naslednjih letih res malce spremenil v smeri mojih predlogov.
Tim Cizej, 9. razred, OŠ Polzela
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednik@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.
Sandra
