Mar se ni prav vsak od nas v nekem trenutku zazrl v jasno nočno nebo in se za hip povsem prepustil njegovi lepoti in prostranosti? Misel na ta skrivnostni svet, ki nas obdaja, me že od nekdaj vznemirja.
Z astronomijo sem se začel resneje ukvarjati v 8. razredu. Takrat sem se tudi prvič udeležil tekmovanja. Po visoki uvrstitvi na državnem tekmovanju sem imel priložnost sodelovati na Sanktpeterburški astronomski olimpijadi, kjer sem osvojil bronasto medaljo.
Astronomija mi predstavlja tudi hobi. Lani sem se udeležil astronomskega tabora, kjer sem se z njo spoprijel tudi v praksi, ne le v teoriji.
Prav tako se ukvarjam s pomnjenjem. Državnega tekmovanja sem se udeležil trikrat, dvakrat sem postal državni prvak. Nato sem svoj spomin preizkusil še v tujini, kjer sem prav tako dosegel visoko uvrstitev.
Ker pa gre pri pomnjenju za iskanje asociacij in povezav med števili, obrazi ali podobami, je mogoče to tehniko prenesti na vsakdanje življenje. Tako mi urjenje spomina marsikdaj pride prav, tudi pri šolskem delu.
Aktiven sem še na drugih področjih; od pisanja pesmi in spisov do različnih tekmovanj. Rad se tudi ukvarjam s športom, še posebej mi je všeč nogomet.
Pri šolskem delu se mi zdi zelo pomembno, da naučeno snov dejansko razumeš, kar včasih zahteva drugačen pristop. Zato sošolcem pomagam tako, da jim snov poskusim razložiti na preprost način, s primeri iz vsakdanjega življenja. Menim tudi, da je včasih lažje prositi za pomoč vrstnika, saj je naše razmišljanje zelo podobno.
V tem šolskem letu sem načrtoval organizacijo astronomske delavnice na vsakoletnem šolskem taboru, kar mi je zaostritev ukrepov za zajezitev koronavirusa žal preprečila.

V času epidemije se je tudi zame veliko spremenilo. Vendar pa ima to obdobje tudi dobro plat. Zaradi omejene organizacije obšolskih dejavnosti imam več časa za svoje hobije: pogosto opazujem nočno nebo, rad preberem kakšno dobro knjigo, učim pa se tudi računalniškega 3D modeliranja.
Navdušujejo me tudi vesoljski poleti, zato redno spremljam novice in novosti na tem področju. Prav tako zelo rad potujem.
Moja velika želja je, da bi si v živo ogledal izstrelitev rakete … Kdo ve, morda pa ta dan le ni tako daleč, kot se zdi. 🙂
Žan Arsov, 9. razred, OŠ Brezovica pri Ljubljani
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednik@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.