Pri uri slovenščine smo imeli osmošolci delavnico o medijski (ne)pismenosti in duševnem zdravju.
Najprej smo govorili o medijih na splošno in osnovnih pojmih novinarstva.
Nato smo naštevali in razložili razlike med novinarji in vplivneži ter se pogovarjali o preverjenih in nepreverjenih informacijah.
Največ pozornosti smo posvetili povezavi med medijsko nepismenostjo in duševnim zdravjem mladih.
Ura, posvečena vplivu medijev na duševno zdravje, se je sošolki Nadji Trobec zdela zelo zanimiva.
Bilo je pomembno, da smo to slišali vsi, še posebno vsi, ki uporabljamo družabna omrežja.
Nadja Trobec
Komu bolj zaupati? Novinarju ali vplivnežu?
Na to vprašanje ima seveda lahko vsak svoj odgovor.
Na splošno so učenke in učenci menili, da je bolje zaupati novinarjem, saj so mediji, tako rečeno, četrta veja oblasti.
Nekaj pa jih je vseeno povedalo, da vplivnežem zaupajo.
Novinarji imajo svoj etični kodeks in zato objavljajo le preverjene informacije, medtem ko vplivneži lahko objavijo kar koli in njihovi sledilci jim bodo verjeli.
Ogledali smo si dve fotografiji, obe sta bili ustvarjeni z umetno inteligenco.
Ob prvi sliki je bil pripis: Danes v živo poročamo o protestih na trgu. Preverite celotno zgodbo na naši strani ob 20.00.
Ob drugi fotografiji pa je pisalo: Pridružite se mojemu izzivu #ZdravZame – to moraš narediti najprej – odgovor je na Instagramu!

Oba primera sta predstavljala iztočnico za pogovor o tem, kako pomembno je, da razlikujemo med objavami novinarjev in vplivnežev.
Novinarji nam posredujejo dejstva, vplivneži pa nam posredujejo svoja mnenja. Zelo pomembno je, da to razliko prepoznamo.
Pogovarjali smo se tudi o lažnih (fejk) novicah in možnih potegavščinah na spletu.
Na koncu smo se vsi strinjali z izjavo: Če je nekaj prelepo, da bi lahko bilo resnično, ali če zveni preveč neverjetno, je morda laž.
Zato premisli, preden kakšno novico deliš ali komentiraš. In vedno jo najprej preberi do konca.

Sošolki Manci Božič se tema zdi zelo pomembna za najstnike, posebno tiste, ki se s takimi stvarmi soočajo.
Želi si še več takih ur, saj se ji zdijo zanimive in poučne.
Potrebno je premisliti o tem, kaj preberemo in predvsem čemu verjamemo.
Zdi se mi, da se veliko ljudi tega ne zaveda.
Pa v mislih nimam samo otrok in mladostnikov. Tudi starejši pogosto ne ločijo med dejstvi in mnenji, med novinarji in vplivneži.
Po delavnici smo v razredu izpolnili anketo.
Sošolci so odgovorili, da je pomembno govoriti o tej tematiki. Vsi bi si želeli še več takih ur.
Lara Kokelj, 8. razred, Osnovna šola Poljane nad Škofjo Loko
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.
