V nedeljo se bo na pot okoli Ljubljane podalo okoli 26 tisoč tekačev. Pot jih bo vodila tudi mimo številnih znamenitosti.
Tekli bodo tudi otroci, le da na krajši progi. Zakaj teče, je opisala petošolka Aleksandra Zdovc z OŠ Hinka Smrekarja v Ljubljani.
Hitrost na zraku
Tečem, ker mi je tek všeč. Tekla sem že v vrtcu na spomladanskem in jesenskem krosu. Starši so me peljali na Lumpijev in Oskarjev tek, nato pa sem s šolo šla še na Ljubljanski maraton in Tek trojk.
Tudi letos se bom udeležila Ljubljanskega maratona.
Že lani mi je bilo na tem teku zelo všeč. Najprej sem imela malo treme, ampak ko so nas navijači začeli spodbujati, sem tekla kot strela.
Nekateri tečejo, ker hočejo zmagati. Meni ni mar za zmago, pomembno mi je, da se zabavam, ko tečem. Tek je moj najljubši šport, in ko bom v šestem razredu, bom mogoče začela trenirati atletiko. Zdaj plezam, lani sem plesala, letos pa bom hodila na gimnastiko.
Za nekatere je tek naporen, zame pa ni. Mogoče zato, ker že dolgo tečem. Tudi poleti sem veliko tekla.
Najbolj mi je pri teku všeč hitrost, pa to, da sem na zraku. Otroci imamo veliko energije in nekako jo moramo porabiti. Najboljši način je s tekom.
Ljubljanski maraton je ena od mnogih tekaških prireditev v Ljubljani, na katero gremo tudi učenci naše šole. Letos bo 28. oktobra že 23. Ljubljanski maraton.
Otroci bomo tekli en dan prej, v soboto, 27. oktobra. Proga bo dolga 1350 metrov. Lani sem tekla na promocijskem teku v skupini deklic od 3. do 5. razreda. Ne vem, kako mi je šlo, ker niso merili rezultata. Letos bom še zadnjič tekla v tej skupini. Naslednje leto pa bom lahko šla na osnovnošolski tek. Tista proga je precej daljša, dolga je 1800 metrov. Ampak je krajša kot na teku trojk.
Veliko fantov iz mojega razreda teče in maja sta me sošolca povabila na tek trojk. Velikokrat smo se ustavili, zato nismo bili najbolj hitri. Tri tisoč metrov smo pretekli v 16 minutah. Bili smo 26. Ampak važno je, da smo se pri tem zelo zabavali. Bili smo celo boljši od druge ekipe z naše šole, v kateri so bila starejša dekleta.
Najraje tečem na spomladanskem in jesenskem krosu. Tudi po ulicah mi je lepo teči, ker se hitro posušijo, če slučajno dežuje. Trava pa ostane še dolgo mokra.
Nekaterim otrokom je lažje teči kot skakati ali plezati, ker imajo več energije. Če plezaš, se zelo utrudiš, če pa tečeš, je za nekatere otroke to zabava in se ne utrudijo. Jaz rada tečem na srednje proge, kratke so zame prekratke, dolge pa predolge. Vedno pa najbolj uživam na krosu.
Aleksandra Zdovc, 5. b, OŠ Hinka Smrekarja, Ljubljana