ČasorisSingapur sem si izbrala zato, ker:
- se njihov način življenja precej razlikuje od našega,
- ker je to majhna, a zelo napredna država, in me je zanimalo, kako gre to lahko skupaj,
- ker sem kot 8-letna deklica govorila, da se bom kot odrasla preselila v Singapur (takrat sem na Singapur seveda gledala drugače kakor danes), tako da že od otroštva želim obiskati Singapur, zato se mi je bilo lepo spomniti na to in ga še bolj podrobno raziskati.
Vsakdanji pogled na Singapur
Singapur – glavno mesto in država s pet milijoni in pol prebivalcev, ki leži v Indoneziji na južnem robu Malajskega polotoka. Mesto, polno luči, kjer se nikoli ne spi, pravijo …
Otroci v šoli nimajo zvezkov, učijo se kar prek računalnika, a med delom žal ne smejo imeti žvečilke, od trinajstega leta dalje se že lahko zaposlijo in delajo (čeprav je ta meja postavljena zaradi drugih, ne tako zelo sanjskih razlogov) ter si tako služijo svoj denar.
Singapur je tudi eno izmed najbolj zelenih mest na svetu, saj je prepovedano smetiti, poleg tega pa se država nahaja ob oceanu, kjer se temperatura skoraj nikoli ne spusti pod 25 stopinj Celzija. Sliši se sanjsko, kajne?
Singapur in Slovenija – kako ju sploh primerjati?
Kako primerjati Slovenijo in Singapur? Na prvi pogled zelo različni državi, ena v Evropi ob Sredozemskem morju, druga v Indoneziji ob Indijskem oceanu. Dva milijona prebivalcev proti petim milijonom. Majhna evropska država proti eni izmed najmanjših, najbogatejših in najbolj razvitih držav na svetu.
Ima Slovenija sploh možnosti proti takšni državi? Ali imata državi sploh kakšno skupno lastnost? Kaj pa prednosti in slabosti? Obeta se hud dvoboj …
Prednosti Slovenije
Slovenija je majhna država. Seveda, to vemo vsi. Vendar je Singapur, kar se velikosti tiče, še manjši. Tukaj je nekaj razlogov, zakaj bi Singapurcu predlagala, da se preseli v Slovenijo:
Leži v zmerno toplem pasu in ima štiri izrazite letne čase. Temperatura poleti doseže največ 35 stopinj Celzija, ponavadi pa je okrog 30 stopinj. Pozimi pada sneg, predvsem v alpskih pokrajinah, saj se čez Slovenijo raztezajo kar štiri pokrajine: Panonska nižina, Dinarsko-kraške pokrajine, Alpske in predalpske pokrajine ter obmorski svet.
Slovenija ima tudi slabih 50 kilometrov morske obale, polna pa je tudi jam, jezer, kar tri četrtine površine prekrivajo gozdovi, kar je zagotovo več kot v Singapurju ;).
Imamo demokracijo, vsak odrasel državljan (nad 18 let) ima volilno pravico ter se lahko samostojno odloča o svojem življenju ter pove svoje mnenje. Šolanje je brezplačno, tako osnovna in srednja šola kot študij.
Prednosti Singapurja
Singapurci poznajo samo poletje, ki pri njih traja celo leto. Proti Sloveniji, ki ima le en polotok, ima Singapur poleg glavnega otoka še 64 drugih otokov.
Država nima samo enega uradnega jezika kot Slovenija, temveč ima kar štiri, to so angleščina, malajščina, mandarinščina in tamilščina, med mladimi pa se pojavlja tudi peti (neuradni) jezik, imenovan singlish, ki je njihova domača različica angleščine z nekaj svojimi besedami.
Singapurci so v zadnjih dveh desetletjih najdlje živeči ljudje na svetu, saj ženske povprečno dočakajo kar 84 let!
Slovenski otroci
Slovenski otroci imamo brezplačno osnovno in srednjo šolo ter študij. Večina osnovnošolcev nas s poukom pričenja med 7.30 in 8.30, v šoli pa preživimo od 5 do 8 šolskih ur. Šolska ura traja 45 minut. V šoli dobimo tako malico kot kosilo. Imamo svoje pravice, lahko povemo svoje mnenje.
Naša država se trenutno spopada s koronavirusom, proti kateremu otroci ne moremo storiti kaj veliko. Določila je, da moramo vsak dan v šoli, kar pomeni pet ur dnevno, nositi maske, nam otrokom pa ne preostane drugega, kakor da poslušno ubogamo.
Singapurski otroci
Šolanje singapurskih otrok je razdeljeno na osnovno, srednjo in predšolsko šolo. Osnovna šola traja 6 let, srednja med 4 in 6, predšolska pa 2 leti. Seveda se lahko izobražujejo tudi dodatno.
S poukom začnejo okrog pol osmih zjutraj, v šoli pa imajo več polurnih odmorov in glavni odmor za malico.
Učiteljem je dovoljeno, da ob neprimernem obnašanju posredujejo fizično (otroka lahko s palico udarijo po prstih ipd.), otrokom pa je tudi prepovedano izraziti mnenje.
Le kje domuje sreča?
Ali država z večnim poletjem prekosi možnost izražanja mnenja? Ali angleščina prekosi slovenščino? Ali Singapur prekosi Ljubljano? Ali računalniki prekosijo zvezke?
Ali Singapur prav zares obljublja sanjsko življenje v stolpnici s pogledom na ocean, plažo in palme ali te kot domačina v iskanju boljšega in modernejšega kraja za življenje zaslepijo luči velemesta?
Otroka, svojega vrstnika iz Singapurja, bi vprašala: - kakšna je njihova razredna klima v šoli, - če kdaj pride do diskriminacije, saj tam živi veliko različnih narodov z različno vero, - ali se mu njihova država zdi zelena oziroma ali se mu zdi, da imajo veliko narave, - ali se v šoli učijo različne jezike, glede na to, da pouk po celi državi poteka v angleščini, čeprav ima država 4 uradne jezike.
Nuša Bohak, 8. razred, OŠ Polzela
***
Prispevek je del Časorisovega projekta Moja globalna prijateljstva, ki ga sofinancira Platforma Sloga v okviru projekta »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022«. Tega sofinancirajo Evropska unija, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zunanje zadeve. Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališč ali mnenj financerjev.
Sandra
