
Problematika zavržene hrane je letos postala tako pomembna, da jo je »posvojila« tudi vlada.
Današnji dan je razglasila za slovenski dan brez zavržene hrane.
To se je zgodilo na pobudo Lidla Slovenija in Ekošole, kjer smo takšen dan sicer praznovali že dvakrat.

Verjetno veš, da metanje hrane stran slabo vpliva na okolje, družbo in gospodarstvo. V njeni proizvodnji uporabljamo zemljo, vodo in energijo. Ko jo zavržemo, zavržemo tudi vse te uporabljene vire.
Zavržena hrana lahko negativno vpliva na varnost preskrbe s hrano, njeno razpoložljivost ter prispeva k povečanju njenih stroškov.
To vpliva še na podnebne spremembe. Toplogredni plini nastajajo že med njeno proizvodnjo, a tudi kasneje.
Med osem in deset odstotkov emisij toplogrednih plinov je povezanih prav s hrano, ki je ne zaužijemo.

Ko ta gnije na odlagališčih, nastaja toplogredni plin metan, ki ima kar 84-krat večjo moč segrevanja kot ogljikov dioksid.
Približno 17 odstotkov proizvedene hrane na svetu preprosto zavržemo. Največji delež k temu prispevajo prav gospodinjstva.

Vsak član gospodinjstva na svetu v povprečju na leto zavrže 74 kilogramov hrane. V Sloveniji je vsakdo zavrže 68 kilogramov.
Povprečna slovenska štiričlanska družina tako letno v smeti vrže 240 evrov, če upoštevamo samo hrano, ki jo zavržemo v gospodinjstvih.
Kako to zmanjšati? In kako čim bolje izkoristiti pridelano hrano?
Zapomnimo si: hrana ni nikoli odpadek.
Če pa jo že zavržemo, jo lahko vsaj pretvorimo v kompost.

Treba je vedeti, da smo za zmanjšanje hrane v smeteh odgovorni vsi! Vsi imamo pomembno vlogo pri uresničevanju vizije sveta brez lakote in podhranjenosti.
V Sloveniji si za manjše količine zavržene hrane prizadevamo prav s slovenskim dnem brez zavržene hrane ter z aktivnostmi, ki potekajo pod njegovim okriljem.
Zato:
- preprečujmo nastanek zavržene hrane,
- uporabimo hrano, ki smo jo morda želeli zavreči in
- načrtujmo svoje nakupe v trgovini.
Za začetek lahko podpišeš našo pobudo, s katero se zavezuješ, da boš preudarno ravnal s hrano.