SlogaSvetovno gospodarstvo je bilo dolgo prepleteno z izkoriščanjem, koncentracijo moči v rokah elit in uničevanjem okolja. Še zlasti z izkoriščanjem naravnih virov.
Marsikdo meni, da je čas za dramatičen preobrat. Med njimi so evropske civilnodružbene organizacije, ki zahtevajo prehod v družbeno in okoljsko pravično gospodarstvo.
Kako smo prišli v krizo?
Sedanja kriza ima tri vzroke:
- krivice na meddržavni ravni in znotraj držav;
- rastoča družbena, gospodarska in politična neenakost
in s tem povezana koncentracija moči; - pretirana osredotočenost na gospodarsko rast.
Eden glavnih vzrokov neenakosti je medičejski začarani krog: to so razmere, v katerih imajo bogati in vplivni nesorazmeren vpliv na politična pravila.
Zaradi tega so oblikovana tako, da jim zagotavljajo še večje finančne koristi.
V kakšnem odnosu sta neenakost in okoljska pravičnost?
Okoljski odtis tistih, ki so bogatejši, je veliko večji.
To se dobro vidi v podnebni krizi: najbogatejših 10 odstotkov svetovnega prebivalstva (630 milijonov ljudi) je v obdobju med 1990 in 2015 povzročilo 52 odstotkov izpustov ogljika.
Najbogatejši odstotek (63 milijonov ljudi) je povzročil 15 odstotkov izpustov.
Njegov delež v ogljičnem proračunu je bil 9 odstotkov: dvakrat tolikšen kot delež najrevnejše polovice prebivalstva (3,1 milijarde ljudi).
Okoljske krize so v pretežni meri posledica potrošnje najbogatejših. Hkrati so rešitve zanje tudi v njihovih rokah.
Katere panoge je treba spremeniti?
- Okoljsko odgovornejše kmetijstvo prihodnosti
Industrijsko kmetijstvo je eden glavnih vzrokov globalnega segrevanja in onesnaževanja okolja.
Z okoljsko odgovornim kmetijstvom bi lahko nahranili družbo, kmetom zagotovili dostojno življenje in izboljšali okoljsko stanje.
- Oblikovanje tekstilne dejavnosti po meri naravnega sveta
Za izdelavo oblačil in obutve porabimo velike količine surovin, fosilnih goriv in vode. Prav tako s tem kopičimo odpadke. Krivec za to je hitro menjavanje modnih smernic.
- Izboljšave v gradbeništvu
Gradnja zahteva ogromno prostora in virov. Stanovanjska kriza je mnoge prisilila, da živijo v stanovanjih slabe kakovosti ali na neprimernih lokacijah.
Pozidanost in gradbeništvo močno vplivata na okolje in podnebje. A mogoče bi bilo najti načine, da bi bilo okolje skladnejše z našim naravnim življenjskim prostorom in da bi bila kakovost gradnje boljša.
- Nevidni stranski učinki digitalne revolucije
Njeni negativni učinki vključujejo povečevanje energetskih potreb digitalne tehnologije ter povzročanje škode zaradi pridobivanja mineralov, potrebnih za njeno proizvodnjo.
Digitalne tehnologije prispevajo k poglabljanju neenakosti.
Razgraditi moramo izkoriščevalske strukture, ki ohranjajo neenakost med državami, spoloma in družbenimi razredi. Demokratizirati moramo gospodarstvo: večjo moč omogočimo mnogim in ne le peščici.
Doseči moramo, da gospodarski sistem ne bo več odvisen od rasti. Tako se bo lahko zmanjšala poraba virov.
Kaj morajo storiti odločevalci?
Da bi razgradili izkoriščanje, oblikovalce politik pozivamo, naj:
- preusmerijo finančne tokove iz držav, ki imajo največ koristi od teh nepravičnih struktur, v države, ki so bile zaradi njih v neugodnem položaju;
- dopustijo več poštene trgovine;
- dopustijo ljudem svobodo gibanja.
Da bi demokratizirali gospodarstvo, oblikovalce politik pozivamo, naj:
- izboljšajo enakost dostopa do proizvodnih sredstev;
- zagotovijo dostop do osnovnih storitev in storitev socialnega varstva;
- zagotovijo spoštovanje človekovih pravic delavcem in proizvajalcem v globalnih verigah.
Da bi zmanjšali porabo materialnih dobrin, pozivamo oblikovalce politik, naj:
- se preusmerijo s prizadevanj za nenehno rast bruto domačega proizvoda (BDP) in globalne trgovine na doseganje blaginje v okviru zmogljivosti našega planeta;
- obravnavajo trgovino z vidika, ki podpira preobrazbo v gospodarstvo blaginje.
Prvi korak je iskanje protiuteži
Predlogi sprememb so politični in zato povezani z uveljavljanjem moči. Dotikajo se vprašanj lastništva in privilegijev, čemur se ljudje redkokdaj prostovoljno odpovemo.
Zato tu ne gre samo za argumente ali analize, ampak za vzpostavitev protiuteži – v politični sferi, v javni razpravi in v vsakdanjem življenju.
Ljudi torej pozivamo, da se nam pridružijo v kampanjah, ki zahtevajo spremembe politik, potrebnih za vzpostavitev okoljsko in družbeno pravičnega gospodarstva.
Civilna družba, aktivisti in državljani se morajo povezati za skupni cilj.
***
Izvedbo aktivnosti omogoča projekt Climate Of Change, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij, v Sloveniji Platforma SLOGA. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) ter Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.
Nina
Urška
Maja
Sandra
