MDPNa prvi pogled ne ravno najbolj, kajne?
A ni čisto tako. Naj pojasnimo. V zadnjih letih veliko poslušamo o trajnostnem razvoju in zelenem prehodu.
Zeleni prehod je proces prehoda na trajnostno gospodarstvo in družbo, ki ne bo več temeljila na fosilnih gorivih, prekomerni porabi naravnih virov in prekomernem obremenjevanju okolja.
Pogoj za izgradnjo trajnostne infrastrukture je digitalna tehnologija.
Ta omogoča bolj učinkovito proizvodnjo, manjšo porabo energije in manjši okoljski odtis.
Če še bolj poenostavimo.
Zaradi sodobne tehnologije in digitalizacije se danes ni več treba z avtom peljati na sestanek, ampak veliko srečanj poteka prek spleta. Ker avto ostane doma, pripomoremo k zmanjšanju ogljičnega odtisa.
Električna prevozna sredstva, ki jih poganja digitalna tehnologija, seveda že poznaš. So okolju prijazen in trajnostno naravnan trend, ki ne prispeva samo k bolj čistemu okolju, ampak zmanjšuje še zvočno onesnaženje.
Obstajajo pametne naprave, ki nam povedo, koliko energije porabijo naši domovi ali kako ekonomična je naša vožnja.
Vse to lahko ustrezno uravnavamo in s tem prispevamo k trajnosti.
Velik prispevek k trajnosti in manjšemu ogljičnemu odtisu lahko prinese podaljšanje življenjske dobe pametnih telefonov za samo eno leto.
To bi do leta 2030 lahko prihranilo 2,1 milijona ton ogljikovega dioksida na leto. To je tako, kot da bi z naših cest odstranili kar milijon avtomobilov!
K zmanjšanju uporabe energije do 90 odstotkov lahko prispeva tudi prehod z omrežij 4G na 5G.
V digitalnem življenju lahko naredimo številne spremembe, da bi zmanjšali vpliv na okolje. A pomembno je paziti, da digitalne tehnologije ne porabijo več energije, kot jo prihranijo.
Trenutno predstavljajo od 8 do 10 odstotkov naše porabe energije in od 2 do 4 odstotke naših emisij toplogrednih plinov, kar je majhen odstotek, vendar še vedno veliko.
Pri vsej digitalizaciji nastanejo digitalni odpadki, ki prav tako onesnažujejo okolje.
Ali to pomeni, da imajo tudi digitalne aktivnosti ogljični odtis?
Seveda.
Nanaša se na količino toplogrednih plinov, ki jih povzročajo različne dejavnosti na internetu. To vključuje brskanje po spletu, pošiljanje e-pošte, uporabo družbenih omrežij, prenos in hranjenje digitalnih datotek.
Vse to zahteva veliko energije, kar povečuje ogljični odtis.
Torej, več datotek kot bo hranil tvoj računalnik, več energije bo porabil. In že smo pri odpadkih.
Digitalni odpadki so zastarele datoteke, ki jih ne potrebuješ več, ampak jih morda enostavno pozabiš izbrisati.
Pa ni vse samo tvoja krivda!
Sodobna tehnologija nam na različnih napravah ponuja vedno več prostora za shranjevanje. Zato počasi izgubljamo občutek za količino podatkov, ki jih lahko shranimo.
Digitalni svet se nam zdi brezmejen prostor, v katerem lahko počnemo in shranjujemo praktično vse.
Da to ni tako, se zavedajo tudi Ekologi brez meja, organizacija, ki se zavzema za svet brez odpadkov. Kakršnih koli!
Zato so na globalni dan čiščenja digitalnih odpadkov, ki smo ga obeležili 16. marca, pripravili posebno akcijo.
Na akcijo Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov se je odzvalo 1288 posameznikov, ki so iz svojih naprav izbrisali 26 tisoč gigabajtov podatkov. To predstavlja pet ton prihranka izpustov toplogrednih plinov.
Pri tem so ustvarili prihranek energije, ki bi jo porabili za 29.278 prevoženih kilometrov ali pridelavo 7.472 litrov mleka.
Ni malo, kajne?
Sedaj veš, da z gumbom za brisanje lahko pomembno vplivaš na okolje! Zato hitro preveri stanje svojega pomnilnika!
Nina
Časoris
Sandra
