Ali ste vedeli, da pri nas v Brusnicah raste prav posebna sorta češenj? Imenuje se brusniška hrustavka.
Te češnje so drobne, sladke in sočne.
Taja Krhin, 5. razred
Naše češnje niso samo okusne – imajo tudi zanimivo zgodovino!

Pred približno 30 leti so pri OŠ Brusnice zasadili nasad češenj.
Vsak razred je imel svoje drevesce, za katero je skrbel. Tako so učenci spoznavali naravo in se učili, kako rastejo sadna drevesa.
Učitelji so nekoč učence celo učili cepiti sadna drevesa. Še posebej našo brusniško hrustavko, ki je rasla po vinogradih, ob hišah in na poljih.
Eno od dreves je pripadalo Marjani Kosec, dolgoletni učiteljici in knjižničarki, in njenemu razredu.

»Moja češnja je bila zadnja v vrsti. Danes je sicer ni več, a druge še vedno krasijo naš šolski sadovnjak,« se spominja.

V arhivu časopisa Dolenjski list iz leta 1987 smo našle zanimiv podatek: včasih je bilo v Brusnicah toliko češenj, da so jih ženske vsak dan v jerbasih na glavi nosile v Novo mesto!
To je bil pomemben vir zaslužka za družine.
Češnje so včasih imenovali tudi črešnje, kasneje pa so jim domačini rekli kar brusnice – tako kot se imenuje naš kraj!
Na OŠ Brusnice imamo res poseben odnos do češenj:

- v šolski himni pojemo o češnjevem cvetu,
- na znaku naše šole je narisana češnja,
- vsako leto priredimo Pozdrav češnjevemu cvetu,
- in v vasi Brusnice praznujemo praznik češenj.
Češnje dozorijo med poletnimi počitnicami.
»V vseh letih učiteljevanja sem jih pojedla največ deset,« se šali gospa Marjana.
Danes naš nasad ni več tako bujen. Drevesa so starejša, nekatere veje so suhe, otroci pa včasih nehote katero zlomimo. Naš hišnik skrbi za njih, a bi bilo lepo, če bi vsi še bolj pazili nanje.
Učenci menimo, da je pomembno, da nasad ohranimo in ga negujemo še naprej – za prihodnje generacije otrok v Brusnicah.
Brusnice ležijo 222 metrov nad morjem, kar pomeni, da pri nas češnje dozorijo najprej!

Skoraj mesec dni so primerne za obiranje – najprej v Brusnicah, nato še v Suhadolu in Jugorju.
Ste vedeli, da so leta 1938 izvozili kar 600.000 kilogramov češenj – tudi v Avstrijo? To je toliko kot 24 polnih železniških vagonov češenj!
To je bilo zelo veliko češenj!
Če bi jih vseh 226 učencev naše šole vsak dan pojedlo po kilogram, bi imeli zalogo za skoraj 2655 dni, kar pomeni več kot sedem let vsakodnevnega češnjevega praznika.
Za konec še nekaj zabavnega: da boste vsi vedeli, kako se pravilno izgovori ime naše šole, smo pripravili posnetek!
Izgovori se: Brusníce – z naglasom na i!
Blažka Jančar, Zala Klemenčič, Ajda Deželan, Ota Mastnik, Taja Krhin, Ula Rukše, Osnovna šola Brusnice
Slovarček
Cepiti je vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem; cepljenje je nespolni način razmnoževanja sadnih rastlin.
Jerbas je okrogla košara z ravnim dnom in navadno z majhnima ročajema.
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.
