Časoris
Kako se počutiš zaradi družbenih omrežij? Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Kako se počutiš po uporabi družbenih omrežij?

Kako pogosto uporabljaš mobilni telefon ali družbena omrežja?

Vsak dan? Skoraj gotovo je tako!

Najverjetneje si na Snapchatu ali Instagramu, nekaj časa na dan pa še na YouTubu.

Družbena omrežja so namenjena povezovanju z drugimi, predvsem tistimi, ki jih ne vidimo vsak dan.

Zaradi njih naj bi se počutili povezani, sprejeti in tudi ljubljeni. Vendar se prepogosto zgodi, da smo po uporabi slabe volje.

Zakaj je tako?

Družbeni mediji nam dajejo občutek, da prikazujejo resnično življenje drugih.

A večina ljudi prikazuje le najboljše trenutke svojega življenja. Lahko so tudi namenoma tako oblikovani.

Spomni se, kolikokrat je kdo v tvoji bližini slikal neko stvar ali sebe, da bi fotografija izpadla čim lepše. In morda to počneš tudi ti 🙂

Ključna stvar pri uporabi družbenih omrežij je, da vedno pomisliš: če se nekaj zdi prelepo, da bi bilo res, potem najbrž ni res.

Na družbenih omrežjih se lahko prikažemo v takšni luči, kot želimo.

In običajno se želimo prikazati v takšni luči, ki bo pri drugih požela odobravanje ali celo zavist.

Ko je drugim všeč, kar objavljamo, in nam to sporočijo z všečki, se počutimo bolj samozavestne. Naša priljubljenost med vrstniki raste.

Vendar ima to tudi temno stran – tisti na drugi strani se zaradi tega lahko počuti slabo in je s sabo nezadovoljen.

Kako se počutiš zaradi družbenih omrežij? Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Kaj lahko narediš, da bo drugače?

  1. Občasno naredi čistilno akcijo na svojih računih. Preglej, komu slediš, in se pri vsakem vprašaj, kako se počutiš, kadar gledaš te objave. Te ti uspehi veselijo? Kadar stisneš »like« ali napišeš komentar, to narediš, ker si res želiš? Če imaš neprijeten občutek, če imaš v trebuhu ob tem kepo, je to zelo zanesljiv znak, da te osebe ne potrebuješ v svojem »feedu«. Brez slabe vesti ji nehaj slediti.
  2. Prav tako razmisli, ali res potrebuješ več aplikacij in omrežij. Če opaziš, da nekaj uporabljaš za zapravljanje časa, na koncu pa se počutiš prazno in utrujeno, ti ta aplikacija najbrž ne daje nič dobrega.
  3. Družbena omrežja uporabljaj z namenom. Vprašaj se, kaj te veseli, in tam preživi več časa (poslušanje glasbe, branje novic, gledanje videoposnetkov …).
  4. Preden kaj objaviš, se vprašaj, kaj želiš s tem doseči. Tvoje objave naj razveseljujejo, dajo misliti, sporočajo nekaj zanimivega ali poučnega … Ne objavljaj samo zato, da bi drugi mislili, kako super je tvoje življenje.
  5. Kadar nekaj objaviš, se poskušaj zadržati in ne spremljaj prepogosto, koliko všečkov in komentarjev je objava dobila. Postavi si izziv: Koliko časa lahko zdržim? Začni s 15 minutami, nato pa čas podaljšaj za 5 minut. V tem času se lahko odklopiš od telefona in si z družino, prebereš knjigo, narediš domačo nalogo ali greš športat. Zaradi vseh teh stvari se boš počutil/a bolje!

Alternative družbenim omrežjem

Vzemi si nekaj minut časa in razmisli, zaradi katerih ljudi in stvari si se v zadnjem mesecu počutil/a dobro. Lahko tudi vzameš list papirja in narediš miselni vzorec, te osebe in aktivnosti pa narišeš. Razmisli, kako lahko več časa preživiš s temi osebami ali kako lahko te aktivnosti večkrat izvajaš.

Nekaj od tistega, kar te spravlja v dobro voljo, naredi vsaj enkrat na teden v živo, v resničnem življenju, in tega ne objavi na družbenih omrežjih. Naj bo to samo tvoje :-).

In ko naslednjič pokukaš na družbena omrežja, ne pozabi, da ima tudi oseba z navidezno popolnim življenjem kdaj slab dan. Včasih ji gre vse narobe in je sitna, vendar tega ne objavi na Instagramu.

V življenju imamo vsi vzpone in padce in čisto normalno je, da svojih neuspehov ne želimo z drugimi deliti toliko kot uspehe.

Pomembno pa je, da poskušamo ustvariti čim več priložnosti, da se počutimo dobro v družbi in sami.

Kako se počutiš zaradi družbenih omrežij? Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Kam po nasvet?

Če se želiš pogovoriti o svojih občutkov, se lahko vedno obrneš na odrasle osebe, ki jim zaupaš, ali pa pokličeš na katero od spodnjih številk.

TOM telefon
za otroke in mladostnike v stiski

http://www.e-tom.si/

Tel.: 116 111 (vsak dan od 12. in 20. ure)

E-pošta: tom@zpms.si

Spletna klepetalnica: http://www.e-tom.si/chatroom

 

Društvo SOS telefon
za ženske in otroke – žrtve nasilja

http://www.drustvo-sos.si

Tel.: 80 11 55 (vsak delavnik od 12. do 22. ure; vsak dan od 18. do 22. ure)

 

DNK – Društvo za nenasilno komunikacijo

Tel.: 01 4344 822, 031 770 120, 051 332 776, 030 423 424 (vsak delavnik od 8. in 16. ure)
E-pošta: info@drustvo-dnk.si

 

Varuh človekovih pravic

Tel.: 080 15 30 ali 01 475 00 50 (pon.–čet. od 9. ure do 15.30, v pet. do 14.30)

E-pošta: info@varuh-rs.si

 

***

Katarina Kocbek je psihologinja na ISA institutu.

MZ. Vir: ISA Institut

Neon, Reci ne nasilju. Vir: ISA insitut

ISA Institut

Vsebine pripravljajo psihologinje dr. Tina Pirc, mag. Mateja Štirn, Mateja Dolinar, Katarina Kocbek in Anja Marinšek, pa tudi številne strokovne sodelavke in sodelavci različnih projektov.

Prispevki nastajajo v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, ali v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.