Deliti videe v živo s prijatelji in znanci je lahko zelo zabavno in razburljivo. Tako ostanemo z njimi v stiku, predstavimo jim svoje talente in svoja razmišljanja.
Lahko pa se zgodi, da je naša izkušnja snemanja in predvajanja videa v živo (angleško livestreaming) manj prijetna, predvsem zaradi zahtev ljudi, ki jih mogoče niti ne poznamo.
Pravi prijatelji spoštujejo našo odločitev
Reči ne našim bližnjim je precej težko, vendar pravi prijatelji ali družina razumejo in spoštujejo našo odločitev.
Na spletu pa se lahko zgodi, da nas ljudje, ki jih mogoče sploh ne poznamo v živo, poskusijo prepričati, da naredimo kaj, zaradi česar se počutimo neprijetno, tudi ko smo že rekli ne.
Lahko nas na primer prosijo, da se z njimi pogovarjamo v zasebnem pogovoru, z njimi delimo svoje fotografije, videe, da se posnamemo, ko nekaj počnemo, in podobno.
To se lahko zgodi tudi, kadar snemamo video v živo, na primer na Facebooku, Instagramu, Live.lyju in drugih aplikacijah. Včasih nas celo več ljudi hkrati prosi za informacije o nas ali nam predlaga, da nekaj naredimo, pošiljajo nam komentarje, sporočila in podobno. Lahko nam pri tem obljubljajo všečke, sledilce, nagrade …
Razumljivo je, da smo v takšnih trenutkih lahko pod pritiskom, da to naredimo, čeprav morda ne želimo. Lahko se nam zdi, da bo prošenj konec, če izpolnimo, kar komentatorji želijo. Zavedati se moramo, da te osebe namerno pritiskajo na nas in da imamo pravico reči ne.
Nič ni narobe, če rečemo ne
Če nekomu rečemo ne, tega ne želim narediti, to mi ni všeč, ne storimo nič napačnega, pa čeprav se nam zdi oseba na drugi strani prijazna in nas zasipava s pozornostjo in komplimenti.
Ko predvajaš video v živo (pa tudi sicer na spletu) in občutiš pritisk, da bi moral nekaj storiti ali povedati, si lahko postaviš naslednja vprašanja:
- Ali so te osebe moji pravi prijatelji, ki jim zaupam in ki skrbijo zame? Ali pa lepo govorijo zato, ker od mene nekaj želijo? Laskavi komentarji nekaj pomenijo samo, če so iskreni, ne pa, če so napisani zato, ker nekdo od nas nekaj želi.
- Ali je oseba razumevajoča, kadar ji rečem ne? Kadar rečemo ne, pravi prijatelji to spoštujejo in nehajo spraševati. Če s spraševanjem nadaljujejo, na nas pritiskajo, in to je narobe.
- Ali se zaradi osebe počutim slabo, ali mi grozi, da se bo z mano nehala pogovarjati, če ji ne dam tega, kar želi? Tudi če si z nekom že dolgo v stikih, mu nisi nič dolžna/dolžan in ti ni treba storiti tega, kar želi. Pravi prijatelji nam ne vzbujajo občutkov krivde, kadar rečemo ne.
Kaj, če nekdo ne neha spraševati?
- Odstrani se iz pogovora. Vzemi si nekaj časa za premislek in odgovor. Ne pozabi, da je odločitev vedno tvoja. Pravico imaš reci ne.
- Zaupaj svojemu notranjemu občutku. Če se zaradi nekoga počutiš slabo, če te stiska v trebuhu, kadar se z njim pogovarjaš ali ti pošilja prošnje, če si zaradi njega napet/a in podobno, zaupaj svojemu občutku, da nekaj ni prav. Opozorilni znak je tudi, če se ti zdi, da o tem odnosu, pogovoru ne bi mogel/mogla povedati odrasli osebi, ker bi bila ta oseba morda jezna. A ravno v takem primeru je pomembno, da najdeš zanesljivo odraslo osebo, ki ji zaupaš svoje skrbi.
- Prevzemi nadzor nad situacijo. Če te nekdo sili k temu, da mu/ji pošiljaš gole fotografije ali se slečeš pred kamero, pojasni, da ga bodo takšne prošnje spravile v težave, ker gre za kršitev zakona.
- Ne delaj razlik med snemanjem v živo in objavo fotografije. To, da je video v živo in da bo morda čez nekaj ur izginil s tvojega profila, ne pomeni, da nekdo tega videa ni posnel ali naredil posnetkov zaslona ter da tega ne bo delil naprej. Prav tako imej v mislih, da videi, potem ko izginejo s tvojega profila, ne izginejo iz arhiva aplikacij in spletnih strani .
Izogibaj se tudi zasebnim pogovorom (»chatom«) z neznanci, ki te k temu nagovarjajo na primer takrat, ko oddajaš v živo. Vprašaj se, zakaj se s tabo želijo pogovarjati zasebno in zakaj tega ne morejo deliti v komentarjih. Komentarji so namreč zate precej bolj varni, saj tudi drugi vidijo in spremljajo, kaj nekdo piše.
Kje lahko izveš še več?
Če te zanima kaj več o tem, kako lahko ostanemo varni na internetu, se lahko obrneš na različne vire na spletu. Veliko o tem piše na spletni strani Safe.si, lahko pa po spletu tudi sam/a pobrskaš.
Kaj pa, če si že storil/a nekaj, česar si zaradi pritiska druge osebe nisi želel/a?
Pomembno je, da to poveš odrasli osebi, ki ji zaupaš. Pomembno je tudi, da veš, da ti tega ni treba početi še naprej. Če nisi prepričan/a, komu lahko zaupaš, ali če te skrbi odziv oseb, lahko zmeraj pokličeš na brezplačne telefonske številke, namenjene otrokom in mladostnikom v stiski, kjer ti bodo svetovali kako naprej. Številke najdeš na dnu tega članka.
Katarina Kocbek, psihologinja
***
Prispevek je nastal v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje.
Več slovenskih virov o varni uporabi interneta:
Napotki in priporočila so delno povzeti po gradivih:
Kam po pomoč?
Tom telefon, telefon za otroke in mladostnike v stiski
Tel.: 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro)
e-pošta: tom@zpms.si
Spletna klepetalnica: http://www.e-tom.si/chatroom
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja
Tel.: 80 11 55 (vsak delavnik od 12. do 22. ure; vsak dan od 18. do 22. ure)
DNK – Društvo za nenasilno komunikacijo
Tel.: 01 434 48 22, 031 770 120, 051 332 776, 030 423 424 (vsak delavnik med 8. in 16. uro)
e-pošta: info@drustvo-dnk.si
Tel.: 080 15 30 ali 01 475 00 50
(pon.–čet. med 9:00 in 15:30, v pet. do 14:30)
e-pošta: info@varuh-rs.si