ČasorisMarteloskop je »gozdna učilnica«, kjer so vsa drevesa označena, izmerjena in locirana na digitalnem zemljevidu.
Prvo tako učilnico smo v osrednji Sloveniji dobili sredi aprila.
V učilnico na prostem se je spremenil gozd na pobočju Šmarne gore, in sicer na pobudo raziskovalno-inovacijskega projekta MULTIPLIERS, ki ga financira EU.
Zabeležene informacije o lokaciji označenih dreves lahko vizualiziramo s programsko opremo na mobilnih napravah, kot so tablice ali pametni telefoni.
Gozd so v okviru projekta s skupnimi močmi vzpostavili Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Zavod za gozdove Slovenije, Osnovna šola Šmartno pod Šmarno goro, Mreža Integrate in Evropski gozdni inštitut.
Marteloskop je bil zasnovan za poučevanje o pomenu gozdov, njihovi biotski raznovrstnosti – kot so pestrost drevesnih vrst, ptic, gliv in žuželk.
Ob tem pa z njegovo pomočjo izvemo tudi, kaj vse še počnejo gozdovi: omogočajo rekreacijo, urejajo vode in blažijo podnebne spremembe.
Otvoritveno srečanje smo začeli na Osnovni šoli Šmartno pod Šmarno goro, kjer je ravnateljica Irena Babnik sprejela predstavnike iz Cipra, Nemčije, Italije, Španije, Švedske in Slovenije.
Na pobočju Šmarne gore je nato prof. dr. Gregor Torkar s pedagoške fakultete predstavil projekt MULTIPLIERS.
Učenci naravoslovnega krožka iz 6. in 7. razreda smo po predstavitvi v angleškem jeziku izvedli tri delavnice.
Prva delavnica je bila Vodna in vetrna erozija. Učenci smo na praktičnih primerih predstavili vlogo rastlin pri preprečevanju vodne in vetrne erozije. Voda in veter namreč razjedata zemeljsko površino. Na delavnici smo dokazali, da je odnašanje zgornje plasti tal bistveno večje na tleh, ki niso porasla z vegetacijo.
Druga delavnica je bila Prevladujoče drevesne vrste. Učenke 6. razreda so na kratko predstavile gozdno vegetacijo na pobočju Šmarne gore. Podrobneje so se lotile predstavitve bukve, hrasta in smreke.
Tretja delavnica je bila Mikrohabitati. Učenke 7. razreda smo s pomočjo programske opreme za tablični računalnik predstavile prisotnost drevesnih mikrohabitatov, kot so drevesne votline, luknje žoln, lišaji in glive na lubju dreves.
Programska oprema prikazuje drevesne vrste, višino in premer, kakovost lesa in ustrezno ekonomsko vrednost vsakega drevesa.
S pomočjo teh informacij smo dobili vpogled v procese odločanja o gozdovih, njihovo rabo in pomen varstva gozdov.
Na koncu smo vsi udeleženci odigrali tombolo, pri kateri smo morali na določenih drevesih najti rastoče drevesne organizme.
Pri otvoritvi marteloskopa nama je bilo najbolj všeč, da sva bili v naravi, da smo se družili in spoznavali nove ljudi.
Z njim lahko otroci razlikujemo dupline na različnih drevesnih vrstah.
V gozdni učilnici lahko raziskujemo naravo in širimo svojo domišljijo. Gozd pozitivno vpliva na naše možgane, telo in naš razvoj.
Pouk bi moral pogosteje potekati v gozdnih učilnicah, saj se otroci med učenjem radi tudi gibljemo in igramo.
Naja Metelko in Vesna Špacapan Gorjan, 7. razred, OŠ Šmartno pod Šmarno goro
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.
Maja
Sandra
