Kako rešiti naš planet?

Katere ideje so si prislužile Časorisovo častno omembo?

Med vrtci so to Osnovna šola Polzela, enota vrtec, in Vrtec Lendava.

Klara se je osredotočila na omejitev izpustov in vožnje z avtomobilom ter ločevanje odpadkov.

Viktorija je razmišljala podobno.

Lena pa se je osredotočila zgolj na ločevanje odpadkov. Posebej pozorni moramo biti, kaj mečemo v koš za mešane in v koš za biološke odpadke.

Maks se je v svoji risbici najbolj posvetil odnosu do narave in živih bitij.

Med osnovnimi šolami si je Časorisovo častno omembo prislužila OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, kjer je pri risbici sodelovalo kar 11 učencev.

V njej so upodobili več perečih težav, od izsekavanja gozda do onesnaževanja morja.

Pozabili niso niti na problem puščanja odpadkov v naravi in njihovega recikliranja.

Dijaki tretjega letnika programa veterinarski tehnik na BIC Gimnazija in Veterinarska šola pravijo, da se prvi korak začne tako, da poskusimo zaščititi prst.

Zadnja Časorisova častna omemba pa gre trem Časorisovim mladim novinarjem – Nuši Bohak, Janu Petrovčiču in Mii Bašković.

»Eden izmed načinov, kako rešiti planet, je po mojem mnenju večje promoviranje ne samo ločevanja odpadkov, temveč samega dejstva, da odpadek sodi v koš in ne na tla,« pravi Nuša.

Sama opažam, da veliko najstnikov, mojih vrstnikov, smeti (večinoma odpadkov od hrane) ne pospravi za sabo in jih enostavno ne briga, kje odpadek ostane za tem, ko ga zavržejo. Če bi se vsi naučili, da smeti sodijo v koš, in morda celo stopili iz cone udobja in pobrali odpadek ob cesti, ki ni naš, bi zagotovo pripomogli k čistejši naravi in boljšemu jutri.

Kako lahko k lajšanju podnebnih sprememb prispevam jaz, srednješolka iz Slovenije, se sprašuje Mia.

Omejim lahko uživanje mesa, kupujem lokalno pridelano hrano in zmanjšam količino odpadkov in količino zavržene hrane. Vozim se z vlakom ali kolesom, kadar potujem. Izogibam se izdelkom za enkratno uporabo in hitri modi. Dejstvo je, da so spremembe, ki jih v svojem vsakdanjem življenju naredi posameznik, kaplja v morje. Ampak zavedati se moramo, da skupaj lahko spremenimo svet na boljše.

Tudi številne druge ideje, ki so prispele na natečaj, še vedno odzvanjajo.

Vse se vrti okrog denarja, pohlepa in zlobe, izpostavlja osmošolka Tinkara.

Ko mi mladi hočemo spregovoriti o tej problematiki, smo takoj utišani, češ, kaj pa mi vemo o tem.

Tinkara

Toda še imamo čas, da to vse spremenimo, je prepričana.

»Naj svet postane naš lepi dom, v katerem vladajo ljubezen, zdravje in veselje.«

Ledeniki se talijo, vodna gladina se dviga, živali izumirajo. Zato upa, da njena generacija ne bo rabila svojim otrokom razlagati, kaj so to opice, tjulnji, pingvini, severni medvedi.

***

Prispevek je del mednarodnega natečaja, ki so si ga zamislili v organizaciji Global Youth and News Media. Z njim želijo predstaviti ideje otrok z vsega sveta o tem, kako rešiti naš planet. Objavili jih bodo pod skupno oznako #HowToSaveOurPlanetStep1.