Kako ravnati v primeru nasilja nad osebami zaradi njihove spolne usmerjenosti ali identitete?

Ljudje smo si med seboj različni. Pomisli, v čem vse se razlikuješ od svojih prijateljev, sorodnikov in drugih ljudi v tvojem življenju.

Ali imate vsi radi iste stvari? Se enako obnašate? Imate enaka mnenja in prepričanja? Verjetno je tvoj odgovor na ta vprašanja »ne«. Se pa kljub temu družite, spoštujete in se primerno obnašate drug do drugega. Ljudje se razlikujemo tudi po svoji spolni usmerjenosti in spolni identiteti. Kaj pa pomenita ta dva pojma?

• Spolna usmerjenost se nanaša na to, kdo nas privlači in v koga se zaljubimo. Tako nas lahko privlačijo osebe, ki so drugega spola kot mi, istega spola (istospolna usmerjenost) ali pa oboje (biseksualnost). 

• Spolna identiteta se nanaša na to, kako doživljamo svoj spol ne glede na to, kateri spol nam je bil pripisan ob rojstvu. Tako se lahko počutimo kot fant, dekle, oboje ali pa nič od tega. Za vse, ki se doživljajo v neskladju s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu, uporabljamo izraz transspolne osebe.

Osebe, ki imajo (ali za katere nekdo domneva, da imajo) drugačno spolno usmerjenost in spolno identiteto kot večina ljudi v našem okolju, so pogosto žrtve različnih oblik nasilja (verbalno zmerjanje, grožnje, žaljivi komentarji na spletu, fizično nasilje, spolno nasilje, ekonomsko nasilje, izključevanje iz različnih aktivnosti …).

Kot vsako nasilje je nedopustno tudi nasilje zaradi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Osebe, ki doživljajo nasilje, imajo lahko zaradi njega različne negativne posledice. Ne počutijo se varno, doživljajo različna neprijetna čustva, težje zaupajo drugim, lahko utrpijo poškodbe kot posledice fizičnega nasilja in podobno.

Kako lahko pomagaš, če si priča nasilju nad osebo zaradi njene spolne usmerjenosti ali spolne identitete?

Zavedaj se, da imaš tudi ti MOČ, da pomagaš ustaviti nasilje. Uporabi jo. Ne predvidevaj, da bo nekdo drug posredoval in da se ti ni treba odzvati. Če je to zate varno, je pomembno, da se odzoveš na neprimerna dejanja in besede, usmerjene na osebo. S tem ji pokažeš podporo in hkrati tistim, ki izvajajo nasilje, sporočaš, da se vedejo neprimerno.

Tako pomagaš preprečiti nadaljnje nasilje, ki bi se lahko stopnjevalo. Hkrati pa vsem ostalim pokažeš, da ne smejo dopuščati nasilja nad drugimi in jih s svojimi dejanji spodbudiš, da tudi sami posredujejo v podobnih situacijah.

Vsaka situacija je drugačna, zato ne obstaja en preprost način odzivanja na nasilje.

V nadaljevanju predstavljamo nekaj možnih strategij in priporočil:

• Pomagaj ustaviti nasilje.

• Poišči pomoč drugih.

• Sporoči osebi, ki izvaja nasilje, da je njeno ravnanje neprimerno.

Pri iskanju pomoči drugih ljudi je pomembno, da imaš v mislih, da je osebi, ki doživlja nasilje, morda neprijetno, če se preveč ljudi vključi v situacijo, ona pa še ni razkrila svoje spolne usmerjenosti ali identitete. Zato v situacijah, ko je nujno poiskati pomoč še kakšne osebe, izberi nekoga, ki mu oseba, ki doživlja nasilje, lahko zaupa. Povprašaj osebo, komu bi lahko zaupala glede izkušnje oz. izkušenj nasilja.

Ne glede na to, ali osebo, ki izvaja nasilje, poznaš ali ne, lahko posreduješ tako, da ji na spoštljiv in direkten način poveš, da njene besede in dejanja niso ustrezna.

Če na primer slišiš neprimerne opazke o osebi, lahko rečeš:

• »Kar govoriš, ni primerno.«
• »Prenehaj s takšnimi izjavami, komentarji …«
• »Tvoji komentarji so neprimerni. Zelo me moti, da tako govoriš …«
• »To, kar počneš, je narobe …«
• in podobno.

• Osredotoči se na to, kaj doživlja in potrebuje oseba, ki doživlja nasilje, in ji nudi čustveno podporo.

Tudi če osebe ne poznaš, ji lahko pomagaš, da se v situaciji nasilja ne bo počutila sama. Povprašaj jo, kaj potrebuje in kako ji lahko pomagaš.

Ponudi ji podporo z besedami, kot so: »Videl/a sem, kaj se je zgodilo«; »Žal mi je, da so se tako obnašali do tebe«; »Če želiš, ti lahko pomagam poiskati informacije o organizacijah, kjer bi ti lahko pomagali po izkušnjah nasilja.«

Povej ji, da ni njena krivda, da je bil nekdo do nje nasilen, in da ni naredila nič narobe.

• Odzovi se tudi na spletu.

Neprimerne komentarje lahko prijaviš administratorjem strani, osebo, ki je izvajala nasilje, pa blokiraj.

Pomembno je tudi, da se, ko si priča nasilju, zavedaš svojih omejitev:

• Pri nudenju pomoči drugemu je pomembno, da poskrbiš za svojo varnost. Zato je pri vsaki situaciji nasilja pomembno, da premisliš, kaj lahko narediš v tej situaciji in česa ne moreš, ter presodiš, ali je v situaciji varno, da posreduješ brez pomoči drugih. Situacije so lahko bolj varne, če te kdo drug pri tem podpre (npr. odrasla oseba, ki ji zaupaš, prijatelji …).

Kaj lahko narediš, če se nasilje zaradi spolne usmerjenosti ali spolne identitete dogaja tebi?

Pomembno je, da se zavedaš, da je za nasilje odgovorna oseba, ki ga izvaja, ne ti.

• Povej nekomu, ki mu zaupaš, o tem, kar se ti dogaja.
• Če se počutiš varno, prosi prijatelje za pomoč in oporo pri spoprijemanju z nasiljem in stisko, ki jo doživljaš.
• Če nekdo nad teboj na spletu oziroma družbenih omrežjih z neprimernimi komentarji in grožnjami izvaja nasilje, teh NE izbriši, ampak naredi posnetek zaslona za dokaz (screenshot/printscreen) ter osebo, ki izvaja nasilje, prijavi administratorjem strani.

Pomoč lahko poiščeš tudi pri različnih organizacijah, ki ponujajo različne aktivnosti in dogodke. Tu je nekaj spletnih strani, kjer je na voljo nekaj zelo uporabnih informacij:

• Društvo Dih: Projekt Medvrstniška podpora za LGTIQA+ za mlade – Nisi sam_a!: projekt za mlade osebe, ki se še iščejo glede svoje spolne identitete oziroma usmerjenosti ali se preprosto želijo pogovoriti z nekom, ki ima podobne izkušnje.
• Društvo DIH: Mavrična svetovalnica: informacije ali pogovor o soočanju s spolno usmerjenostjo ali spolno identiteto.
• Društvo Legebitra ponuja različne aktivnosti za LGBTI osebe, med drugim ima tudi mladinski center, specializiran za LGBT mlade.
• Zavod TransAkcija nudi raznolike aktivnosti, ki so namenjene predvsem podpori transspolnim osebam.

Če je ogroženo življenje ali varnost katere koli osebe, nasilje takoj prijavi policiji (113 za nujne primere in 080 1200 za anonimni telefon).

Kontaktiraš lahko tudi nevladne organizacije, ki ti lahko ponudijo podporo in pomoč pri prijavi nasilja:

• Društvo Informacijski center Legebitra,
• Društvo ŠKUC LL – Roza ALARM,
• Zavod TransAkcija.

***

Prispevek so pripravile diplomirana psihologinja in študentka magistrskega študija psihologije Katarina Sinja Miloševič, Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo ter sodelavki ISA instituta Mateja Dolinar in Mateja Štirn.