ISA InstitutTe zanima, o čem razmišljajo in kako se počutijo otroci in drugi mladi, ki se z družino preselijo v nov kraj ali državo?
To so povedali nekateri med njimi.
»Počutil sem se kot v megli, ker sem sošolce videl, pa zelo malo razumel. Z učitelji smo se predstavili in so mi ponudili pomoč.«
»Bil sem nesrečen. Stran od prijateljev sem šel in ni mi bilo fajn. Tu nisem poznal nikogar. Nisem rad prišel v šolo, ker nisem poznal nikogar. Zdaj je odlično, vesel sem in fajn so učitelji. Jezik mi tudi gre.«
»Na začetku sem mislila, da se sošolci ne bodo družili z mano. Nekaj časa smo se spoznavali. Ko se me spoznali (po enem mesecu), smo se začeli skupaj družiti, se zabavati. Za sošolce lahko rečem, da so prijazni.«
Otrokom in drugim mladim, ki so na šoli novi, je zelo pomembno, da njihovi novi sošolci in sošolke pokažejo zanimanje zanje in jih sprejmejo.
Kako lahko novim sošolcem in sošolkam pomagaš, da bi se v razredu počutili čim bolje?
Prvi dan, ko se srečate, lahko pripravite v razredu spoznavni dan z dobrodošlico. Pozanimajte se, iz katere države je novi sošolec ali sošolka, in se naučite pozdrava v njegovem maternem jeziku. Tako se bo že na začetku v razredu počutil bolj domače.
Pri gospodinjstvu lahko pripravite kakšno sladico, ki vam je všeč, in jo ponudite na spoznavnem dnevu. Drug drugemu se predstavite. Pripravite katero od iger, ki jo radi igrate in pri kateri za sodelovanje ni potrebno znanje slovenskega jezika. Pri tem vam lahko pomaga učitelj ali učiteljica.
Če nova sošolka (ali sošolec) še ne zna slovenskega jezika, ji lahko pomagaš pri sporazumevanju. To narediš tako, da pokažeš na predmet in poveš izraz zanj, nato pa naj ga pove še ona v svojem jeziku. Besedo in prevod lahko zapišeta. Pri sporazumevanju si lahko pomagata z gibi, risanjem, s slovarji in spletnimi prevajalniki. Če je mogoče, lahko za pomoč prosita tistega, ki zna govoriti oba jezika.
Novemu sošolcu (ali sošolki) lahko razkažeš šolo in njeno okolico, mu pomagaš najti učilnice, pokažeš stvari, mesta, ki so ti v domačem kraju najbolj všeč, in ga povabiš k svojim najljubšim dejavnostim. Verjetno mu bo ogromno pomenilo, če ga predstaviš svojim prijateljem in prijateljicam. Tako se bo počutil še bolj sprejeto.
Novemu sošolcu ali sošolki lahko morda pomagaš tudi pri učenju. Kasneje ti bo morda lahko tudi on ali ona pomagal/a pri predmetih in dejavnostih, v katerih je uspešen/na.
Pogovarjata se lahko o podobnostih in razlikah v kulturah, iz katerih izhajata – katere praznike praznujeta, kakšne navade imata, kaj rada jesta, po čem sta vajina domača kraja poznana, katere igre se najraje igrata, kateri plesi in pesmi so vama všeč. Drug drugega lahko naučita kakšne igre, pesmi, plesa. Pogovor je tudi priložnost, da se vsak uči novih besed iz nematernega jezika.
Če se zgodi, da ti nova oseba v razredu zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ni všeč, je prav, da jo vseeno spoštuješ. To lahko pokažeš tako, da ji odgovoriš, če te kaj vpraša, jo pozdraviš, je ne žališ, je ne ignoriraš, ji ponudiš pomoč. Ni nujno, da smo vsi najboljši prijatelji, vsi pa imamo pravico, da se počutimo varne, močne in svobodne. Nespoštljivega odnosa ali celo nasilja si ne zasluži nihče.
Prihod nove sošolke ali novega sošolca v razred je lahko lepa priložnost za spletanje novih prijateljskih vezi, nudenje pomoči in podpore drug drugemu ter pridobivanje novih, zanimivih izkušenj in znanj.
***
Psihologinja Mateja Dolinar je sodelavka ISA instituta.
Časoris
Sandra
