Nekateri že veste, da znam repati in da rad delam videe.
Natečaj za najboljši video na temo lažnih novic je bil torej kot narejen zame. Zato sem se odločil, da ga tudi naredim.
Natečaj sem videl, tik preden smo šli z družino v hribe, zato smo ideje za predstavitev pojma lažnih novic iskali kar med potjo, ati pa jih je med postanki zapisoval v telefon. Pri tem sva repala oba s sestrico, čeprav je več rim in poudarkov mojih. Takrat si še nisem predstavljal, da bo v komadu tudi sestrica.
Potem sva z atijem skupaj poiskala, kupila in predelala bit, ki se nama je zdel najbolj primeren in se je skladal z najboljšimi poudarki.
Nato se je začelo dodatno iskanje rim po ritmu, vaje in poizkusi: malo jaz, malo sestrica. Še vedno nisem pomislil, da bi v videu nastopala tudi sestrica.
Vmes je prišlo ocenjevanje in še več ocenjevanj, in to ravno snovi, ki mi je (bila) najtežja. Ocene (in tudi znanje) so mi med šolanjem na daljavo dejansko zelo upadle, čeprav sem se trudil … A bilo je zelo mučno.
Potem sem se naučil končno verzijo repa, vendar ne samo jaz, temveč mimogrede tudi sestrica. Ko smo začeli snemati, se je začela jokati (…), da bo nastopala ona.
Nisem zares verjel, da bo 7-letnica to zmogla, mislil sem, da bo šel ves moj trud v nič.
Z atijem in mami smo se »usedli dol«, se pogovorili. Popustil sem in skupaj smo določili, kaj bo zarepala ona in kaj jaz. Dejansko se je naučila cel komad, samo da bi nam dokazala, da zmore!
Moj del videa sem potem zrežiral sam, sestričinega pa ati, ker si je še vedno nisem mogel predstavljati v videu. Ampak potem sem začel montirati, sestavljati vse skupaj in je izpadlo zelo v redu.
Zdaj sem na sestrico in njen prispevek prav ponosen. Zdi se mi tudi res kul, da moja sedemletna sestrica tako repa.
Kajetan Dulmin, 6. razred, OŠ Šenčur