ČasorisNekega običajnega šolskega dne me je učiteljica z nekaj sošolci povabila v knjižnico. Tam smo od režiserja Klemna Markovčiča izvedeli za avdicijo, pri kateri bi eden od nas dobil glavno vlogo v radijski nadaljevanki po romanu Vinka Mӧderndorferja Kot v filmu.
Knjigo sem poznal in zdelo se mi je, da bi se znal poistovetiti z glavnim junakom Gašperjem.
Poleg tega sem si res želel snemalnih izkušenj.
Zanimalo me je, kako izgleda studio, mikrofoni in pa seveda snemanje samo.
Na avdiciji sem bil dokaj samozavesten in kmalu sem dobil sporočilo, da sem bil izbran za glavno vlogo.
Ker je bila to moja prva izkušnja s snemanjem na radiu, sem bil precej živčen, vendar sem se tudi veselil.
Snemanje je preseglo vsa moja pričakovanja. Bil sem v družbi izvrstnih igralcev in kadar nismo snemali, smo se pogovarjali in si pripovedovali šale.
Snemali smo na dveh različnih koncih studia. Eden je bil namenjen prizorom, ki so se dogajali v zaprtih prostorih, drugi pa tistim, ki so se dogajali zunaj. Enkrat smo snemali tudi na naši šoli, saj boljše atmosfere v razredu ne bi mogli ustvariti niti v najboljšem studiu. Takrat smo snemali tudi z mojimi prijatelji in imeli smo se zares dobro.
Snemali smo približno pol leta, kar je ogromno, glede na količino posnetega v enem dnevu. Vedno smo namreč kaj pozabili, ali pa nismo mogli najti termina, ki bi ustrezal vsem igralcem.
Iz celotne izkušnje mi je bilo najbolj všeč spoznavanje in druženje z vsemi ljudmi, s katerimi smo sodelovali pri tem projektu.
Seveda je tudi nas zmotil in presenetil covid-19, zato je radijska nadaljevanka na žalost izšla pol leta kasneje, kot bi morala.
Ivo Vitez, 1. letnik, Gimnazija Bežigrad, Ljubljana
Sandra
Nina
Urška
