Na družbenem omrežju naletiš novico, da se lahko pred novim koronavirusom zaščitiš s pitjem tople vode ali celo s fenanjem, z uživanjem vitaminov, prehranskih dopolnil ali določene hrane, denimo česna?

Ali na sporočilo, da je riž, ki ga prodajajo v trgovini, iz plastike.

Znaš preveriti, ali gre za informacijo, ki ji lahko zaupaš?

So na primer novice o delfinih ali meduzi v beneškem kanalu, o kužku z repkom na čelu, o letečih pingvinih, o pingvinu, ki so ga zamenjali z vlomilcem, orjaški anakondi ali o gensko spremenjenih ivanjščicah resnične ali lažne?

Če težko razločiš, kaj je res in kaj ni, si oglej videe o lovcih na lažne novice.

Kako prepoznaš lažne novice in druge oblike dezinformacij? Lahko se na primer vprašaš:

• Ali novica zveni verjetno?
• Ali je še kdo poročal o njej (mediji ali drugi viri, denimo enciklopedije)?
• Kdo je avtor?
• S čim je pritegnila tvojo pozornost?
• Kaj je namen sporočila?
• Ali kaj manjka v sporočilu?
• Ali je besedilo slovnično pravilno?
• Ali je portal, kjer je objavljena, verodostojen? Ga poznaš, mu lahko zaupaš?
• Ali so avtorji portala predstavljani v rubriki, kot je denimo O nas?
• Ali so na portalu predstavili njegov namen?
• Ali je fotografija pristna oziroma se ti zdi, da ni ponarejena? Če poskusiš ugotoviti, kdaj in kje vse je že bila objavljena, denimo tako, da jo preneseš v TinEye, lahko hitro ugotoviš, kdaj je bila prvič objavljena. Podrobnejša navodila (v angleščini) za prepoznavanje pristnosti fotografij so pripravili v organizaciji Belingcat.
• Ali je video pristen? Lahko, da sodi med tako imenovane »deepfakes«, torej videe, v katerih so osebe oziroma njihove izjave ponarejeni. Pri preverjanju verodostojnosti videa si lahko pomagaš z vtičnikom za brskalnik chrome Invid.
• Ali je naslovna vrstica portala pristna? Je končnica naslova smiselna?
• Ali so novico pomagali razširiti boti? Nekatere bote uporabljajo v slabe namene, zato velja biti previden. V novinarski agenciji AP objavljajo, kjer med drugim preverjajo novice, ki krožijo po spletu, razkrivajo tudi, katere novice niso resnične, vendar so se razširile zgolj v enem tednu, tudi s pomočjo botov.
• Ali so pristnost novice potrdili portali za preverjanje dejstev, kot je denimo Snopes? V Sloveniji imamo portala Ne/Ja, razbijalka mitov in Razkrinkavanje. Informacije iz različnih držav o novem koronavirusu lahko preveriš na portalu Poynter. Najstniki jih razkrivajo na portalu Teen Fact-Checking Network.
• Še več napotkov najdeš na letaku Kako prepoznati lažne novice ali letaku poD.V.O.M.I.Š., preden deliš?
• Kako prepoznaš lažne novice, ki so povezane z novim koronavirusom? Pri tem ti lahko pomaga igrica v angleščini Go Viral. Ustvarili so jo tisti, ki so zasnovali že igro Bad News.
• Če vse to ni dovolj, imaš na voljo še dodatna orodja za preverjanje informacij ali platformo Media Manipulation Casebook, ki je namenjena civilnodružbenim organizacijam, novinarjem in raziskovalcem. Obiščeš lahko platformo, kjer po sistemu semaforja razkrivajo, katere dezinformacije krožijo po spletu. Na voljo sta tudi kratki predstavitvi platforme in primera, ki je med prvim valom epidemije še posebej odmeval po svetu.

Če se ob nenavadni novici, na katero naletiš na spletu, vprašaš, ali je morda preveč neverjetna, da bi lahko bila resnična, in jo nato poskusiš preveriti, si medijsko pismena oseba.

Gradivo

Na voljo imaš še več napotkov in orodij, ki ti bodo lahko pomagali pri prepoznavanju lažnih novic.

Videi

Lovci na lažne novice

Igre

• Harmony Square
• Bad News
• Bad News Junior

Plakati

• Pomisli, preden deliš
• Kako prepoznati lažne novice
• Podvomiš, preden deliš

Priročnik

Otroci in mediji

Učne priprave

• Iskanje resnice v svetu lažnih novic
• Lovci na lažne novice (OŠ)
• Lovci na lažne novice (SŠ)

Delavnice medijske pismenosti

Se želite zavarovati pred lažnimi novicami, izpiliti veščine pisanja in ustvarjanja novinarskih besedil, izboljšati delovanje novinarskega krožka na šoli ali urediti privlačno in zanimivo šolsko glasilo?

Prijavite se na Časorisove delavnice medijske pismenosti.

Kaj je medijska pismenost?

Medijska pismenost pomeni zmožnost dostopanja do verodostojnih informacij, pa tudi sposobnost njihovega analiziranja, vrednotenja in kritičnega razmišljanja o njih, ustvarjanja sporočil v različnih oblikah – v tisku ali na spletu, v pisni ali video obliki – ter delovanja na podlagi pridobljenih informacij.

Medijsko opismenjevanje otrok in odraslih pripomore k razumevanju vloge medijev v družbi ter krepi temeljne veščine preverjanja in samoizražanja, ki so potrebne državljanom v demokratični družbi.

V Časorisu spodbujamo kritično razmišljanje o medijih in učimo, zakaj je treba znati prepoznati lažne novice in kako to storiti.

Pri tem uporabljamo orodja, ki smo jih razvili sami (knjižica Otroci in mediji: Iskanje resnice v svetu novic in video Kaj so lažne novice), tista, ki smo jih za slovensko javnost priredili v sodelovanju z drugimi organizacijami (družabna igra Bad News oziroma Bad News junior, letak Kako prepoznati lažne novice in letak E.S.C.A.P.E. oziroma poD.V.O.M.I.Š.), ali pa smo jih zasledili na straneh zaupanja vrednih organizacij (denimo igra The Disinformation Diaries za politike in njihove svetovalce)

Medijsko pismena oseba po definiciji v ameriškem časopisu za otroke News-O-Matic zna iz množice informacij zna izluščiti smisel in se s tem uči o svetu, v katerem živi; zna ločiti dejstva od napačnih informacij in laži; zna razumeti in ustvariti medijska sporočila.

Dezinformacije in lažne novice se denimo pojavljajo, ker želi nekdo z njimi vplivati na naša prepričanja in vedenje, ali pa želi z njimi zaslužiti.

V sodelovanju z Michelle Ciulla Lipkin iz organizacije NAMLE so v News-O-Maticu otrokom pripravili pet napotkov, kako postati medijsko pismen:

1. Bodi kritičen; zgolj zato, ker si nekaj prebral, še ne pomeni, da je to res. Poišči, od kod so dejstva v besedilu, poskusi jih preveriti.
2. Ne deli preveč; kar objaviš na spletu, tam ostane za vedno. Pomisli, preden deliš neko informacijo ali fotografijo. Ne objavljaj ničesar, kar bi lahko nekoga prizadelo.
3. Zastavljaj vprašanja; o vsaki stvari se pozanimaj. Ko nekaj vidiš ali prebereš,  razmisli. Kdo je to naredil, zakaj? Lahko tej osebi ali tej informaciji zaupam? Kako se ob tej novici počutim? Več vprašanj kot si zastaviš, bolj medijsko pismena oseba boš.
4. Pogovarjaj se; o tem, kar vidiš in prebereš. Vprašaj druge, kaj mislijo. Morda te bo presenetilo, koliko različnih plati ima lahko en dogodek; kako zelo različno lahko ljudje gledamo na eno stvar. Vedno je fajn, če se naučimo nekaj novega.
5. Ustvarjaj; poskusi ustvariti medijsko sporočilo. Napiši novico, posnami fotografijo, ustvari meme. Pri tem se lahko zelo zabavaš. Še nikoli ni bilo na voljo toliko tehnoloških pripomočkov za ustvarjanje.

Kot je 13-letna Jude rekla novinarjem News-O-Matica: Če se naučiš biti odgovoren uporabnik medijev, boš boljša oseba – na spletu in v resničnem življenju.

V Organizaciji združenih narodov s kampanjo #PledgetoPause vse ljudi po svetu pozivajo k zavezi, da se bodo za hip ustavili, globoko vdihnili in pomislili, preden bodo delili informacije na spletu.