O umetni inteligenci (Artificial Inteligence oziroma AI) zelo veliko govorimo in pišemo.
Zdaj pa se je zgodilo nekaj novega in zanimivega. Ne, niso objavili nove verzije katerega izmed orodij AI.
Novost je povsem drugačne narave.
Na Irskem so se raziskovalci odločili, da nas vprašajo, kaj si mislimo o umetni inteligenci in kaj od nje pričakujemo.
Zanima jih, kaj pričakujemo od programerjev, ki ustvarjajo nove programe. Kaj so tiste vrednote, ki naj bi jim pri tem sledili, in kaj se nam zdi pri tem nedopustno.
Pripravili so raziskavo, v kateri nas sprašujejo, kaj si mislimo o tem in na kaj bi morali misliti pri ustvarjanju AI in programske opreme nasploh.
Pravijo tudi, da je ta raziskava le prvi korak k širšemu razmisleku o tem, kaj nam lahko nove tehnologije prinesejo, kaj je pri tem dobro ali slabo za vse nas.
Kaj pa je tu tako novega?
Novo je to, da večino programske opreme ustvarijo velike korporacije, ki so v lasti majhnega števila zelo bogatih posameznikov. Večina teh posameznikov so beli moški srednjih let.
Oni so tisti, ki določajo, koga bodo zaposlili za ustvarjanje programov, in oni so tisti, ki določajo, kako bodo ti uporabljeni.

Večina teh programov, vključno z AI, je torej namenjena bolj ali manj le bogatenju njihovih lastnikov.
Novost je, da se je začelo na tem področju malo širše razmišljati o tem, da bi bilo potrebno okrepiti pritisk uporabnikov na njene ustvarjalce.
Novo je to, da so nas vprašali, kaj si želimo in česa nočemo, in to je dobro.
Vodja raziskave, psihologinja in raziskovalka dr. Sarah Robinson pravi:
Medtem ko strokovnjaki razpravljajo, se premalo pozornosti posveča temu, kar si misli javnost. Razprava med strokovnjaki pa divja.
In nadaljuje:
»Nekatere strokovnjake za umetno inteligenco skrbi, da si drugi raje izmišljajo apokaliptične scenarije, kot da bi se ukvarjali z resničnimi težavami – kot so na primer rasistične in seksistične pristranskosti, ki so vključene v programsko opremo. Ker ta vpliva na naša življenja, je javnost tista, ki mora sodelovati pri odločanju, kakšna naj bo odgovornost njenih ustvarjalcev. Zato želimo izvedeti, kaj si javnost misli.«
Dr. Robinson je dejala tudi, da se zlorabe človekovih pravic dogajajo med drugim pri uporabi AI in programske opreme za prepoznavanje obrazov.
»Raziskava moje kolegice dr. Abebe Birhane in drugih je pokazala, da so vsebine, na katerih se AI uči, polne rasističnega in mizoginega izražanja. S širjenjem umetne inteligence bo uporaba pristranskih podatkov lahko povzročila škodo in dodatno marginalizacijo že tako marginaliziranih skupin.«

»Čeprav se v medijih veliko govori o AI, zlasti o ChatGPT, in o tem, kakšen svet ustvarja, je malo informacij o tem, kako javnost dojema programsko opremo povsod okoli nas, od družbenih medijev do pretočnih storitev in več.
Zanima nas razumevanje stališča javnosti – kakšne so skrbi javnosti, kakšna so pričakovanja v smislu odgovorne in etične programske opreme ter kakšne so misli in ideje, kako to uresničiti,« je orisala dr. Robinson.
Slovarček
Apokaliptično razmišljanje je razmišljanje o nenadnem in zelo dramatičnem koncu sveta.
Mizogino pomeni sovražno do žensk.
Marginalizacija pomeni odrivanje na rob oziroma izločanje iz skupnosti.
