Kaj se skriva za fasado?

Učenci višjih razredov Osnovne šole Domžale, ki bodo tekmovali za priznanje Zeleno pero, so obiskali časopisno hišo Delo.

Zelo so bili navdušeni nad vsem, kar so novega spoznali o novinarskem delu, pravi učiteljica Katarina Vodopivec Kolar.

Najbolj zagnani učenci so o obisku napisali čisto prava pravcata novinarska poročila.

Enega, avtorica je osmošolka Hana Glumac, smo izbrali za objavo v Časorisu.

Kaj se skriva za »fasado« časopisne hiše Delo?

Ste se kdaj vprašali, od kod pridejo na tone časopisa? Kdo si zamisli in napiše vse tiste članke? Kako novinarjem nikoli ne zmanjka idej za nove? Koliko časa potrebujejo za en članek? Vse to in še več smo učenci OŠ Domžale v sklopu tekmovanja za Zeleno pero v sredo, 2. 12. 2015, izvedeli ob obisku časopisne hiše Delo.

Ob 12.40 smo se zbrali na avtobusni postaji, kjer smo počakali na avtobus ter z njim odšli v Ljubljano. Po 20-minutni vožnji smo prispeli pred časopisno hišo Delo. Tam nas je pričakala novinarka Sonja Merljak, ki piše o šolstvu. Odšli smo v ”sejno” sobo, ki je povezana s pisarnami novinarjev.

Novinarka nam je najprej na kratko obrazložila, kakšen delovnik imajo novinarji. Ta traja 8 ur (včasih več, včasih manj), dopoldan  je veliko novinarjev na terenu, kjer iščejo zanimive zgodbe, okoli 13. ure pa začnejo pisati osnutke članov, ob 15. uri se zberejo v sejni sobi, kjer se dogovorijo, kateri članki se bodo pojavili v časopisu, po sestanku končajo članke ter jih pošljejo lektorjem.

Da pa je lahko časopis na prodajnih policah že naslednji dan, mora biti do 23. ure že popolnoma narejen časopis poslan v tiskarno, ki se nahaja na Slovenčevi ulici. Dandanes je naklada veliko manjša, kot je bila v preteklosti, saj za eno številko natiskajo samo 31.000 tisoč časopisov, v preteklosti je naklada presegala tudi 120.000 časopisov.

Z novinarko smo se učenci, po njenem uvodnem predavanju, zapletli v globoko debato o pisanju člankov. Povedala nam je, da danes nastajajo drugače, kot so včasih, saj vprašancu pošljejo vprašanja, slednji pa jim lahko preko e-pošte pošlje odgovore. Pri izvedbi intervjujev v živo pa novinarji uporabljajo razne snemalnike zvoka, sproti pa si pomembne stvari tudi zapišejo.

Bralcem pogosto ni dovolj samo domača scena, zato ima Delo svoje dopisnike tudi v Berlinu, Bruslju in Zagrebu. Pritisk, ki ga čutijo novinarji, ki pa ni nujno nezaželen, je čas. Ta nas je tudi preganjal, zato smo si učenci hitro ogledali še arhiv.

Tam so nam povedali, da je prvo Delo izšlo 1. maja 1959. Takrat so časopise shranjevali v obliki vezanih knjig, od leta 2004 pa v elektronski obliki. Prijazna gospa, ki je tam delala, nam je tudi omenila, da časopisna hiša Delo izdaja revije/časopise Delo, Nedelo, Slovenske novice, Poglede ter Onaplus in priloge Ona, Vikend, Delo in dom, Svet kapitala, Sobotno prilogo in Rekord.

Iz arhiva smo hitro odhiteli na avtobusno postajo in se odpeljali proti Domžalam, kjer so že začeli nastajati članki o tem dnevu.

Obisk časopisne hiše Delo me je zelo fasciniral, saj sem s tem videla, kaj se skriva za »fasado« Dela.

Hana Glumac, 8. c