Z babicama sem se udeležila popoldanskega druženja, kjer smo »lüpali tikvino seme«. Zagotovo se sprašujete, kaj je »tikva«.
Naj vam pojasnim, kako smo prišli do semena.
Septembra smo se s sošolci ter učiteljicama Janjo in Klementino odpeljali na njivo, polno buč, ki smo jih vse od maja spremljali pri rasti.
Peljali smo se na prikolici s traktorjem.
Zavihali smo rokave in nanjo naložili vse buče, ki so zrasle.
Čakalo nas je veliko dela, zato so nam pomagale članice in člani Društva žena ter Društva vinogradnikov in sadjarjev iz Odranec.
Nato smo se s polno prikolico odpeljali v Center kulturne dediščine, kjer smo jih očistili oziroma, kot temu pravimo Prekmurci, »strejbili«.
Buče so nam člani omenjenih društev razpolovili, mi pa smo iz njih skrbno pobrali vsa semena.
S tem namenom smo se družili v treh januarskih večerih skupaj s starši in starimi starši.
Na mizah smo na kupčkih imeli polno semen. Z veseljem smo jih »lüpali«.
Sama sem spretno s prsti olupila skoraj vsako seme. Tista, ki so se težje »lüpala«, pa smo prepustili starejšim obiskovalcem.
Ob tem smo se pogovarjali, peli pesmi in se imeli zares nadvse lepo.
Veselim se že »udomaša«, kar pomeni zaključka projekta. Takrat bo sledila pogostitev s kruhom iz krušne peči, domačim »zabilom« (zaseko) in makovo »pugačo« (potico).
Veronika Kavaš, 3. razred, Osnovna šola Odranci
***
Želiš deliti svojo zgodbo z nami? Piši nam na urednistvo@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.