Ali ste vedeli, da smo mladi novinarji iz Časorisa konkurenca Pop TV?
Nič ne pretiravamo, to so sami dejali v prispevku o poletni šoli na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, o kateri smo poročali tudi mi.
Tam in takrat smo se tudi odločili, da novinarju Janezu Useniku zastavimo nekaj vprašanj.
Kaj vas je pritegnilo, da ste prišli na to delavnico?
Zdi se mi zelo zanimiva ta vaša generacija. Ste mladi in radi spoznavate čim več različnih stvari v življenju.
Enkrat zidate hiše, drugič pišete članke, tretjič nastopate v gledališču, igrate nogomet …
To je recimo nekaj, za kar mi nismo imeli toliko priložnosti, se mi zdi pa krasno, zato ker je fajn vedeti čim več.
Kako poteka vaše delo na terenu?
Zelo odvisno od tega, kakšen teden je.
Običajno pridemo in pogledamo, kaj se dogaja, in poskusimo dobiti zgodbo.
Jaz delam za televizijo, kar pomeni, da je zame zelo pomembno, kakšna bo slika. Pri tem mi veliko pomaga snemalec, zato tudi lahko zdaj tukaj stojim in nič ne delam (to je dejal med čakanjem na izjave udeležencev poletne šole, op. p.), saj je snemalec tisti, ki izbere, kakšno sliko bo dal v prispevek.
Pri mojem delu gre zmeraj za kombinacijo: kaj hočem pokazati ljudem, da bo zanimivo, in katero zgodbo hočem povedati.
Potem malo sprašujem ljudi, se pogovorim z njimi, in to je to.
Ali si sproti izmišljujete vprašanja ali imate kdaj katero že napisano?
No, odvisno je od vrste vprašanja, če gre za takšna osnovna vprašanja, jih zastavim sproti. Če pa gre za kompleksno temo, moram že vse vnaprej pripraviti in vedeti za kaj pri zgodbi gre.
Ampak vedno se odzivaš na licu mesta, kar pomeni, da moraš reagirati na to, kar ti sogovornik pove. Včasih ti pove kakšno stvar, ki je nisi pričakoval, pa si potem pripraviš novo vprašanje.
Važno je, da bo zgodba, ki jo pišeš, zanimiva.
In čisto tako je: če te nekaj zanima, boš vedno zastavljal prava vprašanja, ker te zanima isto, kar zanima bralca ali gledalca.
Ali imate mogoče še kakšen nasvet za mlade novinarje?
Da razmišljajo o stvareh, o katerih mi nismo nikoli razmišljali.
Da so drzni; ne samo glede vsebine, kar je nujno, ampak tudi mogoče glede medijev, ki prihajajo in za katere mi še sploh nimamo pojma, kako bi jih nekoč uporabljali.
Mi, če sem odkrit, torej naša generacija in tudi največji strokovnjaki, v resnici še ne vemo, kako uporabljati internet. To je naloga vaše generacije.
Lina Berlec, Klemen Breznik, Maša Tukarić, udeleženci Časorisove poletne novinarske šole za najstnike