Kaj moraš vedeti o volitvah?

Verjetno dobro veš, kako v razredu izvolite predsednika.

Odrasli pa poleg predsednika države volijo na primer poslance v državnem zboru.

Predsednik države vodji politične stranke z največ glasovi ponudi, da sestavi vlado. To pomeni, da se z drugimi strankami pogovori, ali bi sodelovale z njegovo stranko. Dogovorijo se, kdo bo mandatar oziroma predsednik vlade in kdo bo minister, denimo za izobraževanje.

Koga še volimo pri nas?

Poleg državnozborskih imamo volitve v Evropski parlament, ki potekajo na štiri leta in na katerih izbiramo osem slovenskih poslancev. Prav tako na štiri leta imamo lokalne volitve, na katerih volimo župane in občinske svetnike. Na pet let pa imamo predsedniške volitve, na katerih izbiramo predsednika republike. Na volišča se odpravimo še takrat, ko je referendum.

Državnozborske volitve 2022

Državnozborske volitve so bile v nedeljo, 24. aprila. Takrat so volilni upravičenci izbrali 90 novih poslancev.

Volitve v Sloveniji vedno potekajo ob nedeljah. Volišča se odprejo ob 7. in zaprejo ob 19. uri. Kmalu zatem so ponavadi znani prvi rezultati.

Na teh volitvah je imelo pravico glasovati 1.699.433 državljanov.

Pred volitvami

Koga volimo na državnozborskih volitvah?

Volimo 88 poslancev.

Kdo ima dvojni glas?

Pripadniki italijanske in madžarske narodne manjšine dobijo dve glasovnici: za poslanca narodnosti in za splošnega predstavnika.

Kdo skrbi za volitve in njihovo pravilno izvedbo?

Državna volilna komisija skrbi za volitve in njihovo pravilno izvedbo. Pri tem ji pomagajo podrejene volilne komisije.

Kaj so redne in kaj predčasne volitve?

Redne volitve v državni zbor potekajo na štiri leta. Če pride do politične krize in razpade vlada, pa jih lahko razpišejo še pred tem, kar imenujemo predčasne volitve. Doslej smo jih imeli trikrat: leta 2018, 2014 in 2011.

Kdo in kdaj razpiše volitve?

Volitve razpiše predsednik republike, a pri tem nima prostih rok. Po zakonu morajo biti redne volitve v državni zbor najprej 2 meseca in najkasneje 15 dni pred potekom 4 let od ustanovne seje prejšnjega državnega zbora.

Kaj je volilna pravica?

Volilna pravica je možnost svobodne izbire stranke. Je splošna (vsak polnoletni državljan ima pravico voliti in biti voljen), enaka (vsak glas ima enako težo), neposredna (volivci glasujejo sami, brez posrednika) in tajna (glasovanje je tajno). To nam zagotavlja ustava.

Kdo ima volilno pravico?

Volijo lahko polnoletni slovenski državljani ter evropski državljani s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Vpisani morajo biti v volilni imenik.

Kdo lahko kandidira na volitvah?

Na volitvah lahko kandidirajo vsi, ki na dan volitev dopolnijo 18 let, z izjemo tistih, ki jim zaradi različnih razlogov odvzamejo poslovno sposobnost.

Vsak lahko kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni listi.

Koliko žensk mora nastopiti na volitvah?

Na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki od skupnega števila kandidatov na listi. Če so na listi le trije kandidati, mora vsak spol zastopati vsaj en predstavnik.

Kaj je volilna kampanja?

Volilna kampanja so politične oglaševalske vsebine in druga propaganda (plakatiranje, shodi, nastopi), katere namen je vplivati na volivce. Začne se mesec pred volitvami. V zadnjem tednu pred njimi se ponavadi zgostijo predvolilna soočenja na televizijskih in radijskih postajah.

Prispevke zanjo lahko stranke pridobivajo le od državljanov, ne pa od podjetij. Koliko denarja lahko porabijo, je omejeno.

Med volitvami

Kako volivci glasujejo?

Glasujejo na dan volitev na svojem volišču, kjer se volilnemu odboru izkažejo z osebnim dokumentom ter se podpišejo v volilni imenik. S seboj imajo lahko tudi vabilo na volišče. Glasovnico izpolnijo in vržejo v volilno skrinjo.

Državna volilna komisija je že objavila zemljevid letošnjih volišč.

Kakšne so druge oblike glasovanja?

Če volivci na volilni dan ne bodo doma, se lahko na sedežih upravnih enot udeležijo predčasnega glasovanja. To poteka zadnji torek, sredo in četrtek pred volitvami.

Lahko pa na volilni dan glasujejo na drugem volišču.

Volivci, ki bivajo v tujini, lahko glasujejo na diplomatsko-konzularnih predstavništvih ali po pošti.

Kdo še lahko glasuje po pošti?

Po pošti lahko glasujejo tisti, ki so v zaporu, bolnišnici ali socialnovarstvenem zavodu ali so bolni.

Kako bodo glasovali tisti, ki bodo okuženi s koronavirusom?

Tisti, ki bodo v izolaciji, bodo morali vložiti vlogo za glasovanje po pošti, skupaj z dokazilom o bolezni (izvidom ali sms-om o pozitivnem testu).

Kaj je volilni molk?

Volilni molk je zakonsko določeno obdobje pred in med volitvami, ko je strankam prepovedano pozivati volivce (nagovarjati, lepiti plakate, deliti letake), da naj volijo zanje. Pri nas se volilni molk začne zadnji petek pred volitvami ob polnoči in traja do zaprtja volišč. Kršitve volilnega molka preiskuje policija.

Po volitvah

Katera glasovnica je neveljavna?

Neveljavna je tista glasovnica, ki ni izpolnjena, oziroma tista, na kateri ni mogoče ugotoviti, za katerega kandidata je nekdo glasoval.

Kje lahko spremljamo izide volitev?

Po zaprtju volišč člani volilnih odborov začnejo šteti glasove. Te sporočajo državni volilni komisiji, ki jih sproti osvežuje na svoji spletni strani. Nekje do polnoči preštejejo skoraj vse glasovnice. Ti izidi so neuradni.

Kdaj so izidi volitev uradni?

Ko preštejejo še glasove, ki prispejo po pošti (na državnozborskih volitvah bo to 3. maja), in ko jih državna volilna komisija potrdi na svoji seji. Izid nato objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Koliko glasov potrebuje neka stranka, da je izvoljena v državni zbor?

Zbrati mora 4 odstotke vseh glasov, kar imenujemo volilni prag. Tako dobi vsaj štiri sedeže v državnem zboru. Pri nas je eden najnižjih.

Kaj se zgodi po volitvah?

Po volitvah se oblikuje nova sestava državnega zbora, ki se zbere na ustanovni seji. Predsednik republike se posvetuje z vodji strank, ki so bile izvoljene, ter se odloči, komu bo podelil mandat za sestavo vlade. Ponavadi ga podeli relativnemu zmagovalcu volitev, torej predsedniku prvouvrščene stranke. Lahko pa se ga odloči podeliti tistemu, ki mu zagotovi, da ima absolutno podporo – torej vsaj 46 glasov v 90-članskem parlamentu.

Kakšen volilni sistem imamo?

Pri nas imamo proporcionalni ali sorazmerni volilni sistem, ki kar največ strankam omogoča dobiti parlamentarni sedež.

Slovenija je razdeljena na osem volilnih enot in dve, v katerih izvolijo poslanca manjšine. Enote imajo približno po 200 tisoč volivcev. Vsaka od osmih enot je sestavljena iz 11 volilnih okrajev in v državni zbor prispeva 11 poslancev.

Čeprav je razdeljena na 88 okrajev, poslanci niso izvoljeni v vseh. V nekaterih jih je izvoljenih več, zaradi česar drugi okraji ostanejo brez poslancev.

Po katerem ključu je nekdo izvoljen v državni zbor?

V Sloveniji ne moremo voliti za določenega kandidata. Izberemo lahko le stranko. Od tega, koliko glasov dobi v posameznem okolju, je odvisno, kdo bo izvoljen. Stranke na podlagi prejšnjih volitev vedo, kje imajo možnost za izvolitev, zato liste sestavljajo tako, da svoje favorite postavijo v »izvoljive okraje«.

Zakaj glas volivca ni odločilen?

Ustavno sodišče je leta 2018 ugotovilo, da imajo glasovi volivcev neenakomerno težo. Odločili so, da je Zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor neustaven, saj je bila razlika med najmanjšimi in največjimi okraji po številu volivcev velika (tudi v razmerju 1 proti 3).

Državnemu zboru je naročilo, da neskladnosti odpravi. Že takrat so se mnogi poigravali z idejo o uvedbi prednostnega glasu, s katerim bi volivci lahko glasovali za točno določenega kandidata.

Podprite Časoris