Časoris
Volitve v državni svet so edine, ki trajajo dva dneva. Foto: Nebojša Tejić/STA (https://servis.sta.si/fotoservis/1175120)
Volitve v državni svet so edine, ki trajajo dva dneva. Foto: Nebojša Tejić/STA (https://servis.sta.si/fotoservis/1175120)

Kaj moraš vedeti o volitvah v državni svet?

Volitve 2022. Ilustracija: Nina Semolič

V supervolilnem letu smo dočakali državnozborske, predsedniške in lokalne volitve. Sedaj so na vrsti še volitve v državni svet, na katerih pa nimajo vsi državljani volilne pravice.

V medijih o državnem svetu največkrat slišimo, ko je govora o njegovi ukinitvi, njegovem vetu, parlamentarnih preiskavah ali protokolarnih zadevah.

Volitve v državni svet 2022

Danes in jutri do polnoči bodo potekale volitve za sedmi mandat državnega sveta. Najprej so na vrsti volitve predstavnikov lokalnih interesov, nato pa predstavnikov funkcionalnih interesov.

Za 40 svetniških mest je 98 kandidatov. Za nov mandat se jih med 22 predstavniki lokalnih interesov poteguje 14, med 18 predstavniki funkcionalnih interesov pa 10.

O državnem svetu

Kaj je?

Državni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Ima svetovalno in nadzorno funkcijo. Sestaja se na rednih (ob sredah) in izrednih sejah.

Kakšen je njegov položaj v državni ureditvi?

Ustava ga umešča na drugo mesto v sistemu organov državne oblasti. Je zgornji dom slovenskega parlamenta.

Kje je?

V stavbi, kjer domuje tudi državni zbor, na Šubičevi ulici 4. Dvorana državnega sveta je mala dvorana našega parlamenta. Občasno jo uporabljajo tudi poslanci.

Kakšen je njegov namen?

Nevtralizirati prevelik vpliv političnih strank, ki predvsem v državnem zboru sodelujejo v zakonodajnem postopku. Ta njegova vloga se je še okrepila potem, ko so poslancem onemogočili, da bi hkrati opravljali župansko delo. Državni svet je torej edini, ki zastopa lokalne interese.

Koliko članov ima?

40.

Od kod prihajajo?

  • 18 je predstavnikov funkcionalnih interesov:
    • 4 predstavniki delodajalcev,
    • 4 predstavniki delojemalcev,
    • 4 predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev,
    • 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti,
  • 22 je predstavnikov lokalnih interesov.

Kateri predpisi urejajo njegovo delovanje?

Ustava, zakon o državnem svetu in še vrsta drugih zakonov, deluje pa po poslovniku.

V kakšnem odnosu je do državnega zbora?

Vse njegove funkcije so vezane nanj.

Predsednik državnega zbora obvešča predsednika državnega sveta o sejah in mu pošilja gradiva o zadevah, ki so na dnevnem redu.

Na seji delovnega telesa državnega zbora lahko pri obravnavi mnenj sodeluje predstavnik državnega sveta.

Kakšne so njegove pristojnosti?

  • predlaga državnemu zboru sprejem zakonov,
  • daje državnemu zboru mnenje o zadevah iz njegove pristojnosti,
  • zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo določenega zakona o njem še enkrat odloča (veto),
  • zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena.

O čem daje mnenja?

O zakonih, proračunu, deklaracijah, evropskih zadevah in imenovanjih.

Prav to pristojnost najpogosteje uporablja. To mu omogoča pomembno, skoraj nevidno vplivanje na zakonodajni postopek.

Ali so za državni zbor obvezujoča?

Ne. Vendar jih mora obravnavati, se nanj odzvati ter ga o svojem stališču obvestiti.

Kakšna je njegova organiziranost?

Ima interesne skupine in komisije (s 5 do 10 člani).

Kaj je (odložilni) veto?

Državni svet lahko v 7 dneh od sprejetja zakona in še pred njegovo razglasitvijo zahteva, da državni zbor o njem še enkrat odloča.

Takrat mora za sprejem glasovati večina vseh poslancev (46), razen če ustava predvideva večje število. Ponovna odločitev je dokončna.

Kaj je preiskava o zadevah javnega pomena?

To je parlamentarna preiskava, ki ugotavlja morebitno politično odgovornost posameznikov. Odredi jo državni zbor na zahtevo tretjine poslancev ali državnega sveta (z večino glasov navzočih svetnikov).

Ali lahko državni zbor zavrne ustanovitev preiskave, ki jo zahteva državni svet?

Ne.

Kdaj je sklepčen?

Če je na seji navzoča večina članov (21).

Kako glasuje?

Javno, tajno pa o zadevah, ki jih določa poslovnik ali večina navzočih svetnikov.

Kako odloča?

Z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

V kakšnem odnosu je z ustavnim sodiščem?

Nanj lahko vloži zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, vendar šele potem, ko ti že veljajo.

Kako sodeluje z državljani?

Deluje kot povezovalec med različnimi družbenimi interesi. Povezuje državljane in politiko. Zato organizira posvete, razprave in okrogle mize.

Kako je v to vpeta politika?

Politični vpliv ni izključen iz delovanja državnega sveta. Največji vpliv imajo politične stranke prek svetnikov, ki so predstavniki lokalnih interesov. Manjši vpliv pa imajo pri predstavnikih funkcionalnih interesov.

Zakaj se pogosto razmišlja o njegovi ukinitvi?

Njegovo ukinitev je v preteklosti napovedalo že več političnih strank. Vendar za to v državnem zboru še nobena ni zbrala vsaj dvotretjinske večine (60 glasov). Nekateri pa se zavzemajo za njegovo preoblikovanje.

Zagovorniki ukinitve pravijo, da svet deluje preveč strankarsko, nasprotniki pa, da v naši demokraciji predstavlja pomembnega glasnika lokalnih interesov.

Z njegovo ukinitvijo bi privarčevali manj kot tri milijone evrov na leto.

O državnih svetnikih

Koliko časa traja mandat državnega sveta oz. svetnikov?

5 let. To je toliko, kot traja mandat predsednika republike, in eno leto manj kot traja mandat poslancev in županov.

Kdo je lahko svetnik?

Ne sme biti poslanec ali drug funkcionar državnega organa. Lahko pa je župan, predsednik uprave, direktor zbornice, sindikalist, učitelj.

Kakšno plačo ima?

Funkcija je častna, kar pomeni, da je ne opravlja poklicno. Svetniki so zaposleni tam, kjer so bili pred izvolitvijo. Edini, ki poklicno opravlja delo, je predsednik.

Svetnik ima pravico do plačila za opravljanje funkcije ter do povračila stroškov, ki jih ima s tem. Višina plačila lahko znaša največ tretjino predsednikove osnovne plače.

Ali ima imuniteto?

Da, torej ni odgovoren za izrečeno mnenje. Prav tako ne sme biti priprt, razen če naredi kaznivo dejanje, za katero je zagrožen zapor nad pet let. O podelitvi imunitete odloča državni svet.

Kdaj izgubi mandat?

Če:

  • izgubi volilno pravico,
  • postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
  • je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od 6 mesecev,
  • nastopi funkcijo, ki je nezdružljiva s to,
  • odstopi.

Če je obsojen na nepogojno kazen, svet lahko sklene, da še naprej opravlja funkcijo.

Kako se mora obnašati?

Državni svet ima kodeks, ki določa etična načela. Ta predstavljajo temelj delovanja tako pri opravljanju funkcije kot tudi drugje.

Pred volitvami

Kdo jih razpiše?

Predsednik državnega zbora, in sicer najprej 135 dni in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata. Od razpisa volitev do glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60. 

Kako so izvoljeni svetniki?

Prek posrednih volitev v interesnih organizacijah in lokalnih skupnostih oziroma prek predstavnikov (elektorjev) v volilnih telesih.

Način izvolitve je prepuščen organizacijam samim. Vsaka voli po enega predstavnika, ostali pa so voljeni sorazmerno s številčnostjo članov vsake organizacije posebej.

Zakaj so volitve posredne?

Ker omogočajo tesnejšo povezanost med člani interesnih skupin in njihovimi predstavniki kot neposredne volitve.

Kdo ima volilno pravico?

Državnih svetnikov ne volimo vsi državljani, tako kot predsednika republike, poslance in župane. Volilno pravico imajo samo člani interesnih skupin.

Voli in izvoljen je lahko polnoletni slovenski državljan. Obstaja pa še en pogoj:

  • predstavniki funkcionalnih interesov morajo opravljati ustrezno dejavnost,
  • predstavniki lokalnih interesov morajo imeti stalno bivališče v volilni enoti.

Predstavniki funkcionalnih interesov

Kdo jih lahko voli?

Posredno pravico imajo le predstavniki interesnih organizacij oziroma člani organa znotraj organizacije (senat univerze, izvršilni odbor, upravni odbor), ki ima pristojnost izvoliti osebe v volilno telo.

Neposredno pravico pa imajo izvoljene osebe v volilnem telesu – elektorji. 

Kdo voli koga?

Izvolijo jih predstavniki volilnega telesa (elektorji), ki jih izvolijo interesne organizacije v skladu s svojimi pravili:

  • 4 predstavnike delodajalcev volijo gospodarske zbornice in združenja delodajalcev,
  • 4 predstavnike delojemalcev volijo reprezentativni sindikati,
  • 4 predstavnike kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev volijo
    • poklicne organizacije kmetov (2 predstavnika),
    • poklicne organizacije obrtnikov (1 predstavnika) in
    • poklicne organizacije drugih samostojnih poklicev (1 predstavnika),
  • 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti
    • volijo univerze, visoke in višje šole (1 predstavnika),
    • poklicne organizacije pedagoških delavcev (1 predstavnika),
    • poklicne organizacije raziskovalcev (1 predstavnika),
    • poklicne organizacije kulturnih in športnih delavcev (1 predstavnika),
    • poklicne organizacije zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (1 predstavnika) in
    • poklicne organizacije strokovnih delavcev na področju socialnega varstva (1 predstavnika).

Kdo je izvoljen?

Kandidat, ki dobi največ glasov. Če dva ali več kandidatov dobita enako število glasov, o izvolitvi odloča žreb.

Predstavniki lokalnih interesov

Kdo jih lahko voli?

Ta volilna pravica je še bolj kompleksna. Posredno volilno pravico imajo v širšem smislu vsi volivci, ki imajo stalno prebivališče v določeni volilni enoti.

V ožjem smislu imajo posredno pravico člani občinskega sveta, neposredno pravico pa elektorji, ki jih občinski sveti posamezne enote izvolijo v volilno telo.

Kdo voli koga?

Izvolijo jih lokalne skupnosti (občine). Za volitve se oblikuje največ 22 volilnih enot za območje ene ali več skupnosti.

V vsaki enoti se oblikuje volilno telo, ki ga sestavljajo:

  • člani predstavniškega organa lokalne skupnosti, če se državni svetniki volijo v volilni enoti, ki obsega območje ene lokalne skupnosti;
  • izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti, če se državni svetniki volijo v volilni enoti, ki obsega območje 2 ali več lokalnih skupnosti. Predstavnike lokalnih skupnosti izvolijo njihovi predstavniški organi.

Predstavniški organi lokalne skupnosti (sveti občin) sprejemajo pravila, na podlagi katerih volijo svoje predstavnike v volilna (elektorska) telesa in kandidate za člane državnega sveta.

Elektorje in kandidate volijo sveti občin na tajnem glasovanju. Vsaka lokalna skupnost (občina) lahko predlaga 1 kandidata. Vsaki občini pripada 1 mesto v elektorskem telesu ne glede na število prebivalcev, na vsakih dopolnjenih 5000 prebivalcev pa še po eno.

Kdo je izvoljen?

Kandidat, ki dobi največ glasov. Če dva ali več kandidatov dobi enako število glasov, o izvolitvi odloči žreb.

Po volitvah

Kdaj pride do nadomestnih volitev?

Takrat, ko svetniku preneha mandat pred iztekom mandatne dobe. Opravijo se najkasneje 75 dni po prenehanju njegovega mandata.

Kako se sestavi državni svet?

Državni svet se oblikuje na prvi seji, ko je potrjenih več kot polovica mandatov državnih svetnikov (z večino glasov vseh članov). Skliče jo predsednik državnega zbora.

Za pripravo prve seje skrbi dotedanji predsednik, vodi pa jo najstarejši državni svetnik. Na njej izvolijo mandatno-imunitetno komisijo, ki jo sestavljajo po en predstavnik iz vsake interesne skupine. Svetniki izvolijo novega predsednika, podpredsednika in generalnega sekretarja.

Podprite Časoris - poljubno

Sandra

Hanžič je novinarka, ki jo ob spremljanju vsakodnevnega dogajanja najbolj veselijo druženje s prijatelji, potovanja in sprehodi v naravo.

Dodaj komentar

Vprašanje tedna

Vreme

Ljubljana Slovenia
Mostly cloudy
2°C
 

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa

Hej, te zanima, kaj se dogaja okoli tebe?

Naroči se na Časoris in vsak dan izveš vse, kar moraš vedeti, da izpadeš kul pred frendi. S prijavo sprejemaš splošne pogoje in politiko zasebnosti.