Referendum je pravica državljanov, da na glasovanju odločijo o kakšnem zelo pomembnem vprašanju. Organiziran je podobno kot državnozborske, predsedniške in lokalne volitve.
Razlika med enimi in drugimi je najbolj vidna na glasovnici. Na katerihkoli volitvah imamo ponavadi široko izbiro, medtem ko sta na referendumih le dve: ZA in PROTI.
Referendumi 2024
V nedeljo, 9. junija, bo potekalo glasovanje o treh posvetovalnih referendumih, in sicer o:
- ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja,
- uvedbi preferenčnega glasu za volitve v državni zbor,
- gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo.
Volivci se bodo odločali, ali so za uveljavitev omenjenih predlogov ali proti.
Predvolilna kampanja se je začela 30 dni pred referendumi, torej 9. maja. Predčasno glasovanje je bilo 4., 5. in 6. junija. Volilni molk nastopi 24 ur pred dnem glasovanja, tako kot na volitvah.
Osnovni pojmi
Kaj je referendum?
Demokratični postopek, v katerem lahko državljani podajo svoj glas o nekem vprašanju. Je eden izmed temeljev neposredne demokracije.
Kdo lahko glasuje?
Vsi državljani z volilno pravico. Volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v tujini volilnega gradiva za glasovanje ne prejmejo avtomatsko. Če želijo glas oddati po pošti, morajo to sporočiti državni volilni komisiji.
Kaj je neposredna demokracija?
Neposredna udeležba državljanov pri izglasovanju zakonov namesto izvoljenih predstavnikov, ki odločajo namesto njih.
Katere so še druge oblike neposredne demokracije?
Poleg referenduma poznamo še:
- ljudsko iniciativo (pobudo),
- odpoklic,
- peticijo,
- zbor občanov,
- plebiscit.
Kaj je plebiscit?
Ljudsko glasovanje o spremembi državne pripadnosti kakšnega ozemlja in državljanske pripadnosti ljudi na njem. S plebiscitom se je denimo leta 1991 osamosvojila Slovenija.
Kakšne vrste referendumov poznamo?
Referendum o spremembi ustave, zakonodajni referendum, referendum o mednarodnih povezavah in posvetovalni referendum.

Zakonodajni referendum
O čem odločajo?
Volivci odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel državni zbor, pred njegovo razglasitvijo.
Kdo lahko da pobudo za razpis referenduma?
Vsaj 10 poslancev, poslanska skupina, predlagatelj zakona ali vlada.
Kdaj državni zbor razpiše referendum?
Če to zahteva najmanj tretjina poslancev (30), državni svet ali najmanj 40.000 volivcev.
Kako volivci začnejo zbirati podpise?
Pobudnik o pobudi obvesti predsednika državnega zbora v 7 dneh po sprejemu zakona. Pobuda mora imeti podpise vsaj 2.500 volivcev.
Kaj stori predsednik državnega zbora?
Določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi.
Kakšne so omejitve pri roku?
Ne sme pasti v čas med 15. julijem in 31. avgustom. Če pade, določi rok, ki začne teči 1. septembra.
Ne sme pasti v čas med 25. decembrom in 2. januarjem. Če pade, določi rok, ki začne teči 3. januarja.
Koliko časa imajo za zbiranje podpisov?
35 dni.
Kdo vloži zahtevo?
Predstavnik oziroma pobudnik, ki je lahko vsak volivec, politična stranka ali združenje državljanov.
Kako izgleda glasovnica?
Na lističu je vedno zapisano vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi ‘vstavi naslov zakona’, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne ‘dan mesec leto’?«
Kdaj je potrjen?
Če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali.
Kdaj je zavrnjen?
Če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Kako to vpliva na poslance?
Eno leto po razglasitvi odločitve državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Referendum o spremembi ustave
O čem odločajo?
Volivci odločajo o potrditvi spremembe ustave, ki jo je sprejel državni zbor, pred njeno razglasitvijo.
Kdaj ga razpišejo?
Če to zahteva najmanj 30 poslancev.
Kdaj je sprememba ustave potrjena?
Če zanjo glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev.
Kako to vpliva na poslance?
Dve leti po razglasitvi odločitve državni zbor ne sme sprejeti ustavnega zakona o spremembi ustave, ki bi bil v nasprotju s to odločitvijo.

Referendum o mednarodnih povezavah
O čem odločajo?
Volivci se vnaprej izjavijo o prenosu izvrševanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo, ki se ureja z mednarodno pogodbo.
Kdaj ga razpišejo?
Državni zbor ga lahko razpiše na predlog vlade, najmanj 10 poslancev ali poslanske skupine.
Kdaj se lahko vloži predlog za razpis?
Pred podpisom mednarodne pogodbe ali po njem, vendar najpozneje do začetka druge obravnave predloga zakona o njeni ratifikaciji v državnem zboru.
Koliko časa imajo na voljo za odločitev poslanci?
30 dni.
Kako sprejmejo odločitev?
Z večino glasov vseh poslancev (46).
Kdo lahko odloži predlog za razpis referenduma?
Če ustavno sodišče presoja skladnost mednarodne pogodbe z ustavo, državni zbor do izdaje mnenja odloži odločanje o predlogu.
Kdaj je predlog na referendumu sprejet?
Če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali.
Kako to vpliva na poslance?
Državni zbor je vezan na odločitev volivcev na referendumu.

Posvetovalni referendum
O čem ga razpišejo?
Državni zbor lahko razpiše referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane.
Kdo lahko da pobudo zanj?
Vsak poslanec.
Ali odločajo na celotnem območju države?
Ne, referendum lahko razpišejo tudi samo na določenem manjšem območju, kadar vprašanje zadeva samo prebivalce tega območja.
Kdaj ga lahko razpišejo?
Preden državni zbor končno odloči o posameznem vprašanju.
Kako odločitev na referendumu vpliva na poslance?
Državni zbor ni vezan na izid referenduma.
Pred referendumom
O čem ne moremo glasovati?
Zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih:
- o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
- o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
- o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
- ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.
Kdo odloči o nedopustnosti referenduma?
Državni zbor v 14 dneh po vložitvi pobude sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, in ga objavi v uradnem listu. V sklepu se navedejo razlogi za to.
Ali se pobudnik lahko pritoži na to?
Pobudnik lahko v 15 dneh od objave sklepa zahteva, da ustavno sodišče presodi ustavnost tega sklepa. Sodišče odloči v 30 dneh.
Kaj se zgodi, če je sklep neskladen z ustavo?
Ustavno sodišče ga razveljavi. Zbiranje podpisov se v tem primeru nadaljuje naslednji dan po objavi njegove odločbe v uradnem listu.
Razpis referenduma
Kje izvemo za razpis in vsebino referenduma?
Akt o razpisu objavi uradni list. Najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja se besedilo akta objavi v medijih ali drugod. Ponavadi vsebino dobimo v nabiralnik.
Ali lahko hkrati odločamo o več referendumih?
Ja. Če se glasuje o več vprašanjih, se o vsakem glasuje s posebno glasovnico.
Kdaj je referendum lahko na sporedu?
Od dneva njegovega razpisa do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot eno leto.
Kdo sprejme odločitev o datumu?
Državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
Po referendumu
Kdaj so znani rezultati?
V dneh po glasovanju državna volilna komisija zbira glasovnice, ki pridejo po pošti iz Slovenije in iz tujine. 58. dan po glasovanju državna volilna komisija sprejme poročilo o izidu.
Kaj se zgodi potem?
Državna volilna komisija pošlje poročilo državnemu zboru in predlagatelju referenduma. Državni zbor v 8 dneh po pravnomočnosti poročila razglasi odločitev, ki je bila sprejeta na referendumu, in jo objavi v uradnem listu.
Kakšne posledice lahko ima referendum?
Predvsem politične. Če recimo nek minister ali predsednik vlade zagovarja neko odločitev, ki jo državljani zavrnejo na referendumu, nekateri pričakujejo njegov odstop.
Kdo plača referendum?
Stroške krije državni proračun.
Koliko lahko porabijo za kampanjo?
Stroški ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca. Organizatorju kampanje ne pripada pravica do povračila stroškov.
Pretekli referendumi
O čem smo odločali do sedaj?
referendum | datum | udeležba (%) | za (%) | proti (%) |
o vladi | 27. 11. 2022 | 41,83 | 56,69 | 43,31 |
o dolgotrajni oskrbi | 27. 11. 2022 | 41,84 | 62,27 | 37,73 |
o RTV Slovenija | 27. 11. 2022 | 41,85 | 62,83 | 37,17 |
o vodah | 11. 7. 2021 | 46,46 | 13,25 | 86,75 |
ponovno glasovanje o ZIUGDT* | 13. 5. 2018 | 15,01 | 49,94 | 50,06 |
o ZIUGDT | 24. 9. 2017 | 20,55 | 53,47 | 46,53 |
o ZZZDR-D** | 20. 12. 2015 | 36,38 | 36,49 | 63,51 |
o arhivih | 8. 6. 2014 | 11,74 | 32,63 | 67,37 |
zakonodajni o družinskem zakoniku | 25. 3. 2012 | 30,31 | 45,45 | 54,55 |
o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno | 5. 6. 2011 | 40,44 | 24,59 | 75,41 |
o varstvu arhivskega gradiva ter arhivih | 5. 6. 2011 | 40,42 | 29,12 | 70,88 |
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju | 5. 6. 2011 | 40,46 | 27,95 | 72,05 |
o malem delu | 10. 4. 2011 | 33,99 | 19,93 | 80,07 |
o RTV Slovenija | 12. 12. 2010 | 14,78 | 27,67 | 72,33 |
o arbitražnem sporazumu | 6. 6. 2010 | 42,66 | 51,54 | 48,46 |
posvetovalni (pokrajine) | 10,98 | |||
zavarovalnice | 11. 11. 2007 | 57,98 | 28,88 | 71,12 |
občine*** | 9. 4. 2006 | |||
RTV Slovenija | 25. 9. 2005 | 30,71 | 50,30 | 48,92 |
tehnični zakon | 4. 4. 2004 | 31,54 | 3,89 | 94,59 |
trgovina | 21. 9. 2003 | 27,54 | 57,53 | 41,67 |
EU in NATO | 23. 3. 2003 | 60,44 60,43 | 89,64 66,08 | 10,36 33,92 |
železnice in tele- komunikacije | 19. 1. 2003 | 31,1 | 47,17 76,72 | 50,84 22,15 |
zakonodajni o financiranju izgradnje TET | 13. 10. 2001 | 27,33 | 19,76 | 78,04 |
naknadni zakonodajni o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo | 17. 6. 2001 | 35,66 | 26,38 | 72,36 |
o volitvah v državni zbor **** | 8. 12. 1996 | vprašanje a | 14,38 | 40,64 |
udeležba: 37,9 | vprašanje b | 44,52 | 23,90 | |
vprašanje c | 26,19 | 35,65 |
**Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih;
***odločali so o ustanovitvi več občin, zato ni možno izluščiti volilne udeležbe in rezultata;
****državni zbor je razpisal predhodni zakonodajni referendum o »volilnem sistemu«. Ponujeni so bili modeli: kombinacija večinskega in proporcionalnega sistema (44 poslancev bi volili po enem in 44 po drugem sistemu; predlagal državni svet); dvokrožni večinski sistem (predlagali volivci) in čisti proporcionalni sistem (predlagala skupina poslancev).
Kako se je spreminjala referendumska ureditev?
Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.
Zaradi mnogih referendumov, ki so imeli nizko udeležbo, so poslanci predlagali spremembo ustave v delu, ki ureja zakonodajni referendum. Nova ureditev iz leta 2013 je posegla v tri sestavine ureditve, to je v:
- iniciativo (zmanjšanje števila predlagateljev),
- predmet odločanja (določitev omejitev in prepovedi referenduma) in
- dvig praga legitimnosti na referendumu sprejete odločitve.
