Kaj moraš vedeti o predsedniških volitvah?

Osnovne pojme o volitvah smo razčistili že na primeru spomladanskih volitev v državni zbor.

Tokrat se posvečamo volitvam predsednika republike.

Na njih sta lahko, podobno kot na lokalnih volitvah, dva kroga.

Predsedniške volitve 2022

Predsedniške volitve bodo letos v nedeljo, 23. oktobra. Takrat bodo volilni upravičenci izbrali novega predsednika republike.

Volitve v Sloveniji vedno potekajo ob nedeljah. Volišča se odprejo ob 7. in zaprejo ob 19. uri. Kmalu zatem so ponavadi znani prvi rezultati.

Na teh volitvah bo imelo pravico glasovati 1.696.893 državljanov. Predčasno glasovanje bo 18., 19. in 20. oktobra.

Pred volitvami

Kdo in kdaj razpiše volitve?

Volitve razpiše predsednik državnega zbora (ravno obratno kot pri državnozborskih volitvah). Datum volitev lahko izbira v obdobju od 135 do 75 dni pred iztekom mandata vsakokratnega predsednika republike.

Kdo lahko predlaga predsedniške kandidate?

Poslanci, politične stranke in volivci.

Koliko podpisov morajo zbrati?

Če želijo kandidirati s podporo:

• poslancev, morajo zbrati 10 podpisov poslancev državnega zbora;
• politične stranke, morajo zbrati podpise 3 poslancev ali 3000 volivcev;
• volivcev, morajo zbrati 5000 njihovih podpisov.

Dve stranki ali več lahko določita skupnega kandidata.

Ali lahko podpis prispevajo več kandidatom?

Ne. Vsak poslanec in vsak volivec lahko podporo nameni samo enemu kandidatu.

Kdo lahko kandidira za predsednika?

Vsak slovenski državljan, ki je na dan volitev dopolnil 18 let, z izjemo tistih, ki jim zaradi različnih razlogov odvzamejo poslovno sposobnost.

Koliko denarja lahko zapravi za kampanjo?

Ne sme porabiti več kot 0,25 evra na volilnega upravičenca. Na oktobrskih predsedniških volitvah lahko tako porabi približno 430.000 evrov. Kdor osvoji vsaj 10 odstotkov glasov, je upravičen do delnega povračila stroškov.

Med volitvami

Kako volivci glasujejo?

Glasujejo na dan volitev na svojem volišču, kjer se volilnemu odboru izkažejo z osebnim dokumentom ter se podpišejo v volilni imenik. S seboj imajo lahko tudi vabilo na volišče. Glasovnico izpolnijo in vržejo v volilno skrinjo.

Volivec lahko glasuje samo za enega kandidata. To stori tako, da obkroži številko pred njegovim imenom.

Kdo določi vrstni red kandidatov na glasovnici?

Žreb, ki ga opravijo na državni volilni komisiji.

Po volitvah

Kdaj je treba ponovno na volišče?

Če nihče od kandidatov v prvem krogu ne zbere več kot polovice glasov (torej 50 odstotkov in en glas), poteka drugi krog. V njem se pomerita kandidata, ki sta prejela največ glasov. Tradicionalno je na sporedu tri tedne po prvem krogu volitev (letos bo to 13. novembra).

Kaj se zgodi po zaprtju volišč?

Člani volilnih odborov začnejo šteti glasove. Te sporočajo državni volilni komisiji, ki jih sproti osvežuje na svoji spletni strani. Nekje do polnoči preštejejo skoraj vse glasovnice. Ti izidi so neuradni.

Kdaj so izidi uradni?

Ko preštejejo še glasove, ki prispejo po pošti iz Slovenije in iz tujine in ko jih državna volilna komisija potrdi na svoji seji. Izid nato objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Kdaj novi predsednik nastopi delo?

Novoizvoljeni predsednik ponavadi začne mandat s 23. decembrom. Pred tem zapriseže pred državnim zborom.

Seje so poleg poslancev udeležijo visoki predstavniki države, državnega sveta, političnega, družbenega in verskega življenja ter diplomatski zbor.

Kaj vključuje predsedniška zaprisega?

Pred nastopom funkcije pred državnim zborom izreče: »Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.«

Enako zaprisego preberejo tudi predsednik vlade in ministri, ko nastopijo mandat.

Naloge predsednika republike

Pod katero vejo od treh vej oblasti – zakonodajno, izvršilno, sodno – spada?

Izvršilno, ki skrbi za upravljanje države.

Zakaj je »prvi človek države«?

Predsednik Republike Slovenije je najvišji politični funkcionar v Sloveniji, saj ga državljani izvolijo neposredno.

Kakšno vlogo ima?

Slovenska ureditev mu daje reprezentativne in protokolarne pristojnosti, a tudi predlagateljske.

Položaj predsednika je profesionalna funkcija, kar pomeni, da to opravlja kot poklic. Ta je nezdružljiv z drugimi. Prav tako predstavlja državo navzven in je vrhovni poveljnik obrambnih sil.

Kaj pomeni, da je vrhovni poveljnik obrambnih sil?

Na predlog ministra in s soglasjem vlade lahko povišuje generale in admirale ter se izreče o letnih načrtih vojske. Vsako leto izda oceno o pripravljenosti slovenske vojske za delovanje v miru in v izrednih razmerah.

Lahko razglasi izredno ali vojno stanje, odloča o uporabi vojske ter splošni mobilizaciji v izrednem stanju.

Ima pravico do informiranja, vpogleda, predlaganja in usklajevanja, nima pa možnosti kakršnega koli samostojnega odločanja o poveljevanju vojski.

Kakšno vlogo ima, če so izredne razmere ali vojna?

Če se državni zbor ne more sestati, predsednik na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo. Z njimi lahko izjemoma omeji določene človekove pravice in svoboščine.

Katere pristojnosti še ima?

Čeprav marsikdo misli, da je brez pristojnosti, jih ima kar nekaj:

• imenuje državne funkcionarje,
• predlaga sodnike ustavnega sodišča,
• predlaga 5 od 11 članov sodnega sveta,
• postavi in odpokliče veleposlanike,
• izdaja listine o ratifikaciji,
• odloča o pomilostitvah,
• podeljuje odlikovanja in častne naslove,
• razpisuje volitve v državni zbor,
• skliče prvo sejo novega državnega zbora,
• na zahtevo državnega zbora se mora izreči o določenem vprašanju,
• lahko zahteva sklic izredne seje državnega zbora,
• po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin državnemu zboru predlaga kandidata za predsednika vlade,
• razglaša zakone.

Kdaj lahko nekoga pomilosti?

Ko obsojenec prošnjo za pomilostitev vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, potem odloči o njej.

Kakšna odlikovanja podeljuje?

Odlikovanja so najvišja priznanja države za izjemne zasluge in dejanja posebnega pomena za blaginjo Slovenije. To so: znaki, redi in medalje. Predsednik Borut Pahor je uvedel še jabolko navdiha.

V kakšnem odnosu je z drugimi organi?

Z državnim zborom sodeluje predvsem kot predlagatelj, razglaša in podpisuje zakone, ki jih ta sprejme, ter razpisuje volitve v državni zbor.

Predsednik državnega zbora ga mora obveščati o sejah in mu pošiljati gradivo z njih. Dolžan ga je še obveščati o volitvah predsednika vlade, njegovem odstopu ali nezaupnici vladi.

Državni zbor od njega lahko zahteva mnenje o določenem vprašanju, lahko pa ga predsednik da tudi na lastno pobudo.

Kdo mu pomaga pri delu?

Generalni sekretar in njegov namestnik, šef kabineta in svetovalci (za komuniciranje, za organiziranje dogodkov, za zunanje zadeve, za nacionalno varnost in druga posamezna področja).

Imenuje in razreši jih predsednik sam.

Kako dolgo opravlja to delo?

Predsednik se voli za pet let in je lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma.

Kje domuje?

Predsednik države nima posebne rezidence, kjer bi prebival. Poskrbljeno pa je za njegovo službovanje: dela v predsedniški palači. Palača je kulturni spomenik.

Predsednik Borut Pahor je uvedel dneve odprtih vrat: tako lahko vsak državni praznik obiščemo palačo.

Kakšno plačo ima?

Predsednik je uvrščen v najvišji, 65. plačni razred, kar pomeni, da prejme približno 5500 evrov bruto. V istem razredu so tudi predsedniki vlade, državnega zbora, vrhovnega in ustavnega sodišča.

Kako je s prvo damo oziroma možem?

Zakonec oziroma zunajzakonski partner predsednika republike ima pravico do mesečnega nadomestila za kritje stroškov, ki jih ima zaradi opravljanja obveznosti. Prav tako ima pravico do plačanega dopusta, ko te opravlja.

Kaj se zgodi, če umre, odstopi, neha opravljati delo?

Njegovo funkcijo do izvolitve novega predsednika prevzame predsednik državnega zbora. V 15 dneh pa morajo razpisati volitve za novega predsednika.

Kaj se zgodi, če krši ustavo ali zakon?

Državni zbor ga lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. To mora predlagati vsaj 30 poslancev.

Kaj se z njim zgodi po koncu mandata?

Po prenehanju funkcije ima pravico do:

• naziva bivši predsednik republike,
• udeležbe na državnih svečanostih,
• pisarne,
• svetovalca,
• delavca, ki opravlja administrativne in tehnične naloge,
• uporabe službenega vozila z voznikom (le za dejavnosti, ki so povezane z njegovo bivšo funkcijo),
• varovanja (eno leto po prenehanju funkcije),
• diplomatskega potnega lista,
• dostopa do svojega arhiva.